Odločba o razveljavitvi odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, stran 2420.

ODLOČBA Ustavno sodišče je na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Ljubljana in Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva Slovenije v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne

2. 1992 odločilo: Odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije (Uradni list RS, št. 33/91 in 3/92) se razveljavi. Obrazložitev Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-l/92 z dne
4. 1992 sprejelo pobudi in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega odloka. Oba pobudnika, tako Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki je vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega odloka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 33/91, kot Splošno združenje gozdarstva Slovenije, ki je vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti spremembe navedenega odloka, objavljene v Uradnem listu RS, št. 3/92, menita, da vlada nima pooblastila za izdajo odloka z navedeno vsebino in da zato odlok ni v skladu z ustavo in zakonom o denacionalizaciji. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja še navaja, da je vlada z odlokom vsebinsko spremenila osnovno intencijo zakona o denacionalizaciji (
5. člen), ki z dnem njegove uveljavitve prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije pa meni, da vlada nima niti po ustavi niti po zakonu o denacionalizaciji nobenega pooblastila, da poseže v upravljanje in uporabo gozdov. Pooblastilo iz zakona o denacionalizaciji pa je presegla, saj je ta zakon omejil le pravico do razpolaganja (odtujitev ali obremenitev). Pri oceni ustavnosti in zakonitosti odloka je ustavno sodišče ugotovilo, da odlok, izdan na podlagi
6. člena zakona o denacionalizaciji, ni v skladu s
7. in
8. členom ustave. Po
9. členu ustave opravljajo upravni organi svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
10. člen ustave pa določa, da morajo biti podzakonski in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. Delitev oblasti je torej po ustavi izrecno ločena na zakonodajno in izvršilno (upravno). Zato niti vlada niti ministrstva niso upravičena do legislativne dejavnosti in torej nimajo pravice izdajati predpisov brez podlage v zakonu. To načelo delitve oblasti izključuje možnost spreminjanja ali samostojnega urejanja zakonske materije. Podzakonski akti lahko normirajo le izvajanje tistega, kar je že urejeno v zakonu. Za poseg izpodbijanega odloka v zakonsko urejena vprašanja ni podlage ne v zakonu o denacionalizaciji ne v zakonu o gozdovih. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka
11. člena ustave Republike Slovenije,
12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in
13. alinee tretjega odstavka
14. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Št. UI 1/92-19 Ljubljana, dne
15. julija
16. Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh