← Slovenija

Odločba o delni odpravi oziroma neveljavnosti sklepov Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 21.5.1992,

ODLOČBA IN SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem po predlogih Policijskega sindikata Slovenije, Ljubljana, Obalnega sindikata delavcev družbenih in državnih organov, Koper, ter na pobudo Republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov, na seji dne

  1. 1992 I. odločilo:
  2. Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih, št. 113-02/90 z dne
  3. 1992 (Uradni list RS, št. 25/92), se za čas po
  4. 1992 odpravi, kolikor v njem določena osnova za obračun plač v državnih organih v posameznih mesecih presega 50-odstotno zmanjšanje povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko.
  5. Sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne
  6. 1992 in z dne
  7. 1992 nista začela veljati, ker nista bila objavljena v uradnem glasilu.
  8. Ta odločba ima pravne učinke po
  9. in
  10. členu ustave iz leta
  11. II. sklenilo: Postopek za oceno zakonitosti objav ministrstva za pravosodje in upravo o znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih, št. 006-15/91 z dne
  12. 1992 (Uradni list RS, št. 28/92) in št. 006-15/91 z dne
  13. 1992 (Uradni list RS, št. 46/92) se ustavi. Obrazložitev: Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, Obalni sindikat delavcev družbenih in državnih organov Koper ter Policijski sindikat Slovenije so vložili predloge oziroma pobude za oceno zakonitosti naslednjih aktov: – sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih, št. 113-02/90 z dne
  14. 1992 (Uradni list RS, št. 25/92) – sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne
  15. 1992 (ki ni objavljen v Uradnem listu RS) – sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne
  16. 1992 (ki ni objavljen v Uradnem listu RS) – objav ministrstva za pravosodje in upravo 6 znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih, št. 006-15/91 ž dne
  17. 1992 (Uradni list RS, št. 28/92) in št. 006-15/91 z dne
  18. 1992 (Uradni list RS, št. 46/92). Ustavno sodišče je predloge in pobude navedenih sindikalnih organizacij združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Omenjeni akti vlade in ministrstva so po navedbah predlagateljev oziroma pobudnikov v nasprotju z določbami zakona o delavcih v državnih organih, ki določajo, da se osnova za obračun plač v državnih organih oblikuje v višini najmanj 50% povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec. Navedeni sklepi vlade pa določajo večje znižanje osnove od zakonsko dovoljenih 50%. Predlagatelji navajajo, da bi moral biti že za junij opravljen poračun plač s povečanjem za 19,156%; da je v juliju padla izračunana dejanska osnova že na 41,96%; v avgustu je obračunska osnova znašala le še 40,61% in v septembru 37,39% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Po navedbah policijskega sindikata je to vplivalo tudi na določanje povračil, nadomestil"in drugih osebnih prejemkov, katerih višina se izračunava v odvisnosti od gibanja osebnih dohodkov. Vlada v svojem odgovoru ne oporeka navedbam predlagateljev oziroma pobudnikov. Navaja, da je bila seznanjena z uradnimi podatki o povprečnih plačah v gospodarstvu za maj 1992, zaradi katerih bi morala na novo določiti osnovo za izračun plač v državnih organih za junij
  19. Vendar ni sledila zakonu in osnove ni popravila. Tudi kasneje obračunske osnove ni prilagajala spremenjenim razmerjem med določeno obračunsko osnovo in povprečno plačo v gospodarstvu. Svojih sklepov z dne
  20. 1992 in
  21. 1992 ni objavila v uradnem listu. Svoje ravnanje vlada pojasnjuje s tem, da je v tem času sprejela zasnove ekonomske politike in ugotovila, da ni več sposobna nositi finančnega bremena javnega sektorja v dotedanjem obsegu. Republiški skupščini je hkrati predlagala interventni zakon o začasnem določanju izhodiščnih plač v javnem sektorju, ki naj bi bil usklajen s finančnimi možnostmi republiškega proračuna. Vendar ta zakon še ni bil sprejet. Glede navedb v zvezi z objavami ministrstva za pravosodje in upravo pojasnjuje, da so ti proračunski izdatki delili usodo osnov za plače in so zaostajanja rezultat politike plač. Meni, da realne materialne možnosti proračuna niso dovoljevale večjih zneskov za te namene. Prvi odstavek
  22. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 22/91 in 2/91-I) in prvi odstavek
  23. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I) določata, da je osnova za obračun osebnega dohodka povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po uradnih podatkih zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi Vlada Republike Slovenije glede na proračunske možnosti, vendar ne za več kot 50%. Uskladitev zneska osnove za tekoči mesec pa se opravi najkasneje takrat, ko se razmerje med zneskom osnove in povprečnim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije zniža za več kot pet odstotnih točk. Sklep vlade z dne
  24. 1992 je sledil navedenim izhodiščem zakona in je upošteval statistično ugotovljeno povprečno plačo na "delavca v gospodarstvu za mesec, marec
  25. V tem sklepu je tudi določba, da se določena osnova za obračun plač uporablja do določitve nove osnove. Ob sprejemu zakonit sklep o osnovi za obračun plač z dne
  26. 1992 je postal nezakonit v mesecu, v katerem je znesek plač v državnih organih v razmerju do povprečja v gospodarstvu padel pod pet odstotnih točk. To se je zgodilo s
  27. 6:
  28. Kasneje so se zaostajanja iz meseca v mesec samo še povečevala, ker je prvotno določena osnova za obračun plač ostajala nespremenjena. Uradni podatki Zavoda Republike Slovenije za statistiko, objavljeni v Uradnem listu RS, izkazujejo gibanje povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu v obdobju od marca do julija
  29. takole: marec 39.236 SIT (24,5% rast), april 42.122 SIT (7,4% rast), maj 46.752 SIT (11% rast), junij 49.591 SIT (6,1% rast), julij 53.052 SIT (7% rast). Upoštevajoč navedene podatke in ugotovitve je sodišče sklep vlade z dne
  30. 1992 delno odpravilo tako, kot je povedano v izreku odločbe pod I/l. Glede sklepov vlade o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne
  31. 1992 in z dne
  32. 1992 je ustavno sodišče ugotovilo, da nista bila objavljena v uradnem glasilu. Po določbi
  33. člena ustave morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati; državni predpisi pa se objavljajo v državnem uradnem listu. Če predpis ni objavljen, torej sploh ne more začeti veljati. Iz tega razloga je sodišče odločilo tako kot je navedeno v izreku odločbe pod 1/
  34. Ker pa so sklepi povzročili finančne posledice za prizadete uporabnike proračuna in bo treba nezakonito prikrajšanje plač prizadetim nadoknaditi, je sodišče na podlagi
  35. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije določilo, da ima odločba pravne učinke po
  36. in
  37. členu ustave iz leta
  38. Predloga Policijskega sindikata Slovenije, da se oceni skladnost objav ministrstva za pravosodje in upravo o znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih s sklepom Vlade Republike Slovenije, ustavno sodišče ni moglo upoštevati, ker za ocenjevanje medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov ni pristojno. Zato je s sklepom pod II izreka postopek ustavilo. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep na podlagi prvega odstavka
  39. člena ustave in
  40. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi
  41. alinee drugega odstavka in
  42. alinee tretjega odstavka
  43. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Št. U-I-94/92-14 Ljubljana, dne
  44. oktobra
  45. Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.