ODLOČBA Ustavno sodišče je na pobudo dr. Boža Dimnika iz Ljubljane, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne
- 1992 odločilo:
- Določba
- člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) se razveljavi.
- Ta odločba ima pravne učinke po
- in
- členu ustave iz leta
- Obrazložitev Ustavno sodišče je na seji dne
- marca 1992 sklenilo, da sprejme pobudo, vloženo dne
- 1992, in začne postopek za oceno ustavnosti
- člena Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da se za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do
- 1958, uporabljajo določbe Zakona o denacionalizaciji tudi, če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. Pobudnik meni, da je ta določba v nasprotju z določbo
- člena ustave. Skupščina Republike Slovenije je na pobudo odgovorila in meni, da bi bilo treba določbo
- člena zakona o denacionalizaciji spremeniti, da pa ta določba ne uveljavlja retroaktivne veljave. Med človekove pravice in temeljne svoboščine ustava uvršča tudi pravico do rehabilitacije in odškodnine neupravičeno obsojenim. Po
- členu ustave je po krivem obsojenemu za kaznivo dejanje in tistemu, ki mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, zagotovljena pravica do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu. Po zakonu o denacionalizaciji se škoda, ki je enaka vrednosti premoženja, katerega ni možno vrniti, ugotavlja po posebnih pravilih. Po
- členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, se povrne dejanska vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe. Taka rešitev je za prizadete ugodnejša. Določba
- člena Zakona o denacionalizaciji se nanaša tudi na primere, ko je bila s pravnomočno sodno odločbo odpravljena kazen zaplembe premoženja, premoženje pa še ni bilo vrnjeno oziroma škoda še ni bila poravnana, s čimer ta določba omogoča poseganje v pravnomočne sodne odločbe. To je v nasprotju z načeli pravne države in načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (
- in
- člen ustave). Zakon s tako ureditvijo posega v pravice, pridobljene s pravnomočno odločbo, celo z učinkom za nazaj, kar je v neskladju s
- členom ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da ima odločba pravne učinke po
- in
- členu ustave iz leta
- Kot je bilo natančneje obrazloženo že v odločbi št. U-I-105/91 z dne
- 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) je po novi ustavni ureditvi možno zakone le razveljaviti in ne tudi odpraviti, zato prihaja v poštev praviloma le uporaba prvega in drugega odstavka
- člena, ne pa tudi tretjega odstavka
- člena in tudi ne uporaba
- člena prejšnje ustave, kar smiselno pride v poštev le pri odpravi predpisa. Izjemoma pa pri razveljavitvah zakonov, kjer bi neuporaba
- člena in tretjega odstavka
- člena lahko pripeljala do kršitve pomembnejših ustavnih vrednot oziroma načel kot je načelo ločevanja posledic odprave in razveljavitve, še zlasti pri zakonih, ki urejajo prehod iz prejšnjega družbenega sistema, v katerem je bila uporaba
- člena splošna in neomejena, v novi družbeni sistem, ustavno sodišče lahko – glede na svoje pooblastilo za smiselno uporabo prejšnjih ustavnih določb – odredi tudi uporabo
- člena prejšnje ustave. V tem primeru sta podana oba zgoraj omenjena pogoja za izjemno uporabo
- člena (neuporaba
- člena bi lahko pomenila nespoštovanje načel pravne države in načela ločitve oblasti, zakon pa je izrazit primer zakona o odpravljanju krivic prejšnjega sistema), zato je ustavno sodišče odredilo uporabo obeh določb. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka
- člena ustave in
- člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi
- alinee tretjega odstavka
- člena Zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Št. U-I-10/92-19 Ljubljana, dne
- novembra
- Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh