Odločba o odpravi odloka Skupščine občine Laško o ureditvenem načrtu Zdravilišča Laško, stran 85.

ODLOČBA Ustavno sodišče je na pobudo Jurija in Marije Krašovec ter drugih iz Laškega v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne

2. 1992 odločilo:
3. Odlok Skupščine občine Laško o ureditvenem načrtu Zdravilišča Laško (KR 1-del) (Uradni list RS, št. 20/91 in 2991-I) se odpravi.
4. Ta odločitev ima pravne učinke po
5. in
6. členu ustave iz leta
7. Obrazložitev Na pobudo Jurija in Marije Krašovec ter drugih lastnikov kmetijskih zemljišč v k.o. Debro in k. o. Rifengozd V občini Laško je ustavno sodišče s sklepom U-I-29/ 92 dne
9. 1992 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, ki je naveden v izreku te odločbe. Pobudniki navajajo, da je bil odlok sprejet pred uskladitvijo srednjeročnega plana, ki naj bi bil njegova osnova. Odlok zajema tudi kmetijska zemljišča pobudnikov, ki po
10. členu zakona o kmetijskih zemljiščih spadajo v prvo območje kmetijskih zemljišč. Ustavno sodišče je izpodbijani odlok odpravilo. Odlok o ureditvenem načrtu Zdravilišča Laško je bil sprejet na podlagi
11. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86 in 26/90), ki določa, da prostorske izvedbene akte, med katere sodi tudi ureditveni načrt, sprejme občinska skupščina z odlokom.
12. člen zakona določa, da se s prostorskimi izvedbenimi načrti urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor. Iz
13. člena tega zakona pa izhaja, da delavci, delovni ljudje in občani urejajo naselja in druge posege v prostor v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana glede razvoja dejavnosti v prostoru in njegove namenske rabe ter v skladu z rešitvami, ki jih določa srednjeročni družbeni plan družbenopolitične skupnosti. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86, 9/90 in Uradni list RS, št. 5/91) v
14. členu določa, da so trajno namenjena kmetijski proizvodnji zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v Sloveniji in se v dolgoročnih in srednjeročnih planih razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč. Ta zemljišča se izjemoma lahko namenjajo za nekmetijsko rabo, če gre za posege, za katere je ugotovljen širši družbeni interes v dolgoročnem planu Republike Slovenije ali v dolgoročnem planu občine, če je to v skladu z dolgoročnim planom republike. Po
15. členu zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) določa dolgoročni plan Republike Slovenije v prostorskih sestavinah tudi globalno zasnovo namenske rabe prostora, med drugim pomembnejša območja kmetijskih zemljišč in grafično prikaže tiste prostorske sestavine, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov. Po
16. in
17. členu tega zakona je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pristojen za ugotavljanje usklajenosti občinskih planskih aktov z obveznimi izhodišči republiških planskih aktov. Iz določbe
18. člena zakona tudi izhaja, da občina ne more izvajati neusklajenih delov srednjeročnega družbenega plana. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je obravnaval usklajenost prostorskih sestavin predloga družbenega plana občine Laško in v mnenju št. 30-02/90-1/55-8 z dne
19. julija 1991 predlagal Izvršnemu svetu Skupščine občine Laško, da v srednjeročnem družbenem planu občine upošteva strokovna priporočila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 465-20/91-2 z dne
21. 1991, ki se nanašajo na odprte probleme, povezane s posegom v prvo območje kmetijskih zemljišč. Skupščina občine Laško je srednjeročni družbeni plan, ki pa ni usklajen z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana republike, sprejela, ni ga pa objavila. Iz zbranega gradiva izhaja, da občina Laško nekaterih delov srednjeročnega družbenega plana, med katere spada tudi ureditveno območje zdraviliško-turistične dejavnosti Laško (KR 1), ob sprejemu spornega odloka
23. 1991, ki ureja prav to območje, še ni imela usklajenih z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana republike in tega še tudi do danes ni uredila. Zato obravnavani odlok ni v skladu z navedenimi zakonskimi določbami in s tem tudi ne z
24. členom ustave iz leta 1974 oziroma 153, členom sedaj veljavne ustave, ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni. Glede na dejstvo, da sporni odlok že od sprejema naprej ni v skladu z zakonom, saj temelji na delu srednjeročnega družbenega plana občine, ki ni usklajen z obveznimi izhodišči republiških planskih aktov, njegovo izvajanje pa bi pomenilo nenamensko uporabo zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Sloveniji in zato z zakonom posebej zaščitena, je ustavno sodišče ob upoštevanju teh okoliščin, pomembnih za ekonomsko, socialno in pravno varnost, odlok odpravilo. Sodišče je na podlagi
25. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave odločilo, da ima ta odločba pravne učinke po
26. in
27. členu ustave iz leta
28. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka
29. člena ustave in
30. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi
31. alinee tretjega odstavka
32. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj in dr. Lovro Šturm. Št. U-I-29/92-18 Ljubljana, dne
33. decembra
34. Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh