Odločba o razveljavitvi 11. točke 18. člena Zakona o prometnem davku, stran 530.

ODLOČBA Ustavno sodišče je na predlog FK Astrum d.o.o. iz Levca v postopku za oceno ustavnosti na seji dne

2. 1993 odločilo: Razveljavi se
3. točka
4. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92). Razveljavitev začne učinkovati dne
6. 1993 s pravnim učinkom po prvem in drugem odstavku
7. člena ustave iz leta
8. Obrazložitev Podjetje FK Astrum d.o.o. iz Levca je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti v izreku odločbe navedene zakonske določbe. Po tej določbi se davek od prometa proizvodov razen motornih vozil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter, proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov ne plačuje od proizvodov, proizvedenih v podjetju ali zavodu za zaposlovanje invalidov, ki je bilo ustanovljeno v skladu s posebnim zakonom, če so prodani neposredno preko lastnih prodajnih mest ali če so ti proizvodi označeni z enotnim zaščitnim znakom. Predlagatelj navaja, da ustavnost izpodbijane določbe zakona ni vprašljiva, kolikor je dohodek podjetja za zaposlovanje invalidov iz naslova gornje davčne oprostitve sorazmeren s povečanimi stroški, ki jih podjetje ima zaradi zaposlovanja invalidnih oseb, – kolikor pa dohodek, dosežen z davčno oprostitvijo na podlagi izpodbijane zakonske določbe bistveno presega dodatne stroške, ki podjetju nastajajo z zaposlitvijo invalidov, potem pridejo takšna podjetja na trgu v privilegiran položaj. Zato meni, da je napadena zakonska določba v nasprotju z ustavno opredeljeno svobodno gospodarsko pobudo (prvi odstavek
9. člena ustave). Po njegovem prepričanju prihaja tudi do prelivanja sredstev, namenjenih za invalide oziroma za državni proračun, v korist lastnikov podjetij, kar pa je v nasprotju z ustavno določbo, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek
10. člena ustave). Izpodbijana davčna oprostitev po navedbah predlagatelja omogoča podjetjem, ki so je deležna, nižanje prodajne cene in s tem prednostno nastopanje na trgu. Po mnenju zakonodajno-pravne komisije Skupščine Republike Slovenije je v
11. členu zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92) določen ozek krog izjem oprostitev davka od prometa proizvodov, med njimi v
12. točki tudi za proizvode, proizvedene v podjetju za zaposlovanje invalidov, ki je bilo ustanovljeno v skladu s posebnim zakonom. Glede na to, da se omenjena določba zakona o prometnem davku sklicuje na posebni zakon, po mnenju komisije ni dvoma, da je pri tem treba upoštevati ustanovitvene kriterije zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76) in ne le določbo
13. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90). Ustavno sodišče je v izreku navedeno določbo zakona razveljavilo. Ustavno sodišče ugotavlja, da za podjetja za zaposlovanje invalidov, ustanovljena v skladu z določbami zakona o podjetjih in zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnin oseb (Uradni list SRS, št. 18/76), veljajo tudi določbe
14. in
15. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, po katerih so organizacije združenega dela, ki zaposlujejo invalidne osebe, deležne olajšav, ki se določijo s predpisi, s katerimi se urejajo davčne in druge materialne obveznosti zavezancev. Na podlagi
16. člena tega zakona so posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb dolžne sredstva, ki jim ostanejo zaradi olajšav po
17. členu zakona, in odstopljena sredstva po
18. členu zakona investirati za namene, naštete v tem členu. Podjetja za zaposlovanje invalidov so po ugotovitvi ustavnega sodišča oproščena plačila prometnega davka (20%) od prometa vseh proizvodov, navedenih v določbi
19. točke
20. člena zakona o prometnem davku, plačila prometnega davka (5%) od prometa vseh storitev na podlagi določbe
21. točke
22. člena istega zakona, ki je predlagatelj ne izpodbija, in ne plačujejo davka (40%) od dobička pravnih oseb na podlagi
23. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 48/90 in 32/91). Popolno davčno oprostitev je tem podjetjem nudil tudi do
25. 1991 veljavni zakon o davkih na izplačane osebne dohodke (Uradni list RS, št. 48/90 in 13/91). Noben od navedenih zakonov podjetij za zaposlovanje invalidov ni zavezal k reinvestiranju v višini zneska oproščenih prometnih davkov niti ni oprostitev plačila davka od dobička pogojil z dokazovanjem produktivnih vlaganj dobička v lastno ali neko drugo podjetje, tako kot to določata drugi odstavek
26. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) in
27. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92). Po navedenih določbah so podjetja, zavodi in druge organizacije za zaposlovanje invalidov dolžni sredstva, izločena na poseben račun (iz naslova oprostitve plačila prispevkov), kot odstopljena sredstva uporabljati za materialni razvoj teh podjetij, kar je skladno tudi z določbo
28. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Ne glede na to pa izpodbijana oprostitev plačila prometnega davka od prometa proizvodov po oceni ustavnega sodišča iz razlogov, ki jih je navedel že predlagatelj, ni v skladu hiti z ustavno svobodo gospodarske pobude (prvi odstavek
29. člena ustave v povezavi z načelom enakosti pred zakonom), saj privilegiranje posameznih vrst gospodarskih subjektov omejuje gospodarske možnosti in s tem svobodo gospodarske pobude drugih gospodarskih subjektov, niti s prepovedjo izvajanja gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek
30. člena ustave). Tudi v primeru, če bi se zneski oproščenih prometnih davkov reinvestirali v invalidska podjetja, s tem ne bi bila v celoti odstranjena niti neenakopravnost gospodarskih subjektov v nastopanju na tržišču niti prelivanje tako pridobljenih materialnih koristi takih podjetij, ki lahko zaradi tako pridobljenega privilegiranega položaja na tržišču daleč presegajo zneske oproščenih prometnih davkov, v roke lastnikov takih podjetij. Po oceni ustavnega sodišča so dopustne in skladne z načelom enakosti pred zakonom le take davčne olajšave, ki podjetjem za zaposlovanje invalidov izenačujejo njihov položaj na tržišču z drugimi, ker bi bila drugače zaradi večjih stroškov za zaposlovanje invalidov v podrejenem položaju, oziroma jim priznavajo še neko dodatno stimulacijo, brez katere podjetniki za dodaten napor pri zaposlovanju invalidov, ki je v javnem interesu, ne bi bili zainteresirani – ki pa ne sme biti tako velika, da bi lahko podjetje zaradi nje zmoglo nižje cene od konkurence. Oprostitve prometnega davka od prometa proizvodov po oceni ustavnega sodišča tem kriterijem vsekakor ne ustrezajo. Sodišče je navedene zakonske določbe razveljavilo z odložilnim rokom, da bi zakonodajalec lahko namesto razveljavljene določbe pravočasno sprejel novo zakonsko določbo, s katero bi poslovni subjekti lahko računali v pripravah na poslovno leto
31. Skladno s tem je na podlagi
32. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave ustavno sodišče odredilo uporabo prvega in drugega odstavka
33. člena prejšnje ustave, torej pravne učinke, ki pridejo v poštev pri razveljavitvah predpisov. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka
34. člena ustave,
35. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in
36. alinee tretjega odstavka
37. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Št. U-I-92/92-13 Ljubljana, dne
38. februarja
39. Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh