← Slovenija

Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, stran 568.

Na podlagi prvega odstavka

  1. in drugega odstavka
  2. člena Ustave Republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač Razglašam Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
  3. februarja 1993 in o njem ponovno odločal na seji dne
  4. marca
  5. Št. 0100-44/93 Ljubljana, dne
  6. marca
  7. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. ZAKON O NAČINU OBRAČUNAVANJA IN IZPLAČEVANJA PLAČ
  8. člen S tem zakonom se za čas od
  9. februarja 1993 dalje določa: – nadzor nad izvajanjem Aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, sklenjenega dne
  11. 1993 (Uradni list RS, št. 11/93) (v nadaljnjem besedilu: aneks), ter način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust ter jubilejnih nagrad v pravnih osebah s področja gospodarstva (področja dejavnosti 01 do 11 Enotne klasifikacije dejavnosti); – način obračunavanja in izplačevanja plač, regresa za letni dopust ter jubilejnih nagrad v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih (področja dejavnosti 12 do 14 Enotne klasifikacije dejavnosti).
  12. člen Za pravne osebe iz prejšnjega člena se štejejo: – podjetja, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne organizacije ter druge pravne osebe, ki imajo v nominiranem kapitalu 50% in več družbenega ali državnega kapitala oziroma, ki imajo v nominiranem kapitalu tudi kapital, katerega lastnik je podjetje, ki posluje z družbenimi sredstvi; – javna podjetja in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju gospodarske infrastrukture, ki imajo v nominiranem kapitalu 50% in več družbenega ali državnega kapitala; – javni zavodi in pravne osebe, ki so po zadnjem letnem obračunu dosegle 60% ali več prihodkov iz javnih sredstev.
  13. člen V času veljavnosti tega zakona se plače v pravnih osebah iz prve alinee L člena tega zakona obračunavajo in izplačujejo največ do višine določene v aneksu. Pri tem se za določitev obsega dejanskih plač, določenih v
  14. točki aneksa, kot osnova za izračun plač šteje povprečni mesečni obseg sredstev izplačanih plač za mesece september, oktober in november 1992, valoriziran za rast življenjskih stroškov od novembra 1992 do vključno januarja 1993 (to je s koeficientom 1,08185). Tako izračunana osnova ne sme presegati mesečnega obsega sredstev izplačanih plač za mesec januar 1993 brez poračunov za pretekla obdobja. Osnova iz prejšnjega odstavka se preračuna na število delovnih dni v mesecu, za katerega se izplačujejo plače in nadomestila plač. Plača se šteje za izplačano, ko so plačani prispevki in akontacija davka iz plače.
  15. člen Pravne osebe iz prejšnjega člena, v katerih izhodiščne plače ne dosegajo 80% izhodišč po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in bodo v skladu z drugim odstavkom
  16. točke aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo opredelile ukrepe za zagotovitev izhodiščnih plač v skladu s splošno kolektivno pogodbo, lahko izplačujejo plače do tako opredeljene višine.
  17. člen V pravnih osebah iz prve alinee
  18. člena tega zakona se obseg sredstev za plače lahko poveča za znesek sredstev za plače novo zaposlenih delavcev. V primeru odpuščanja delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov, v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se plače na račun odpuščenih delavcev ne morejo povečati. Sredstva za plače teh delavcev se namenijo za obveznosti podjetja do delavcev, katerih delo ni več potrebno.
  19. člen Pravne osebe iz druge alinee
  20. člena tega zakona izplačujejo plače upoštevaje izhodiščno plačo za prvi tarifni razred od izplačil za februar 1993 do izplačil za maj 1993 v višini 23.833 tolarjev. Obseg sredstev, ki se v pravnih osebah iz prejšnjega odstavka lahko nameni za plače poslovodnih delavcev, d6loči Vlada Republike Slovenije s posebnim sklepom. Tako določen obseg sredstev za plače ne sme biti višji od izplačanega obsega sredstev za plače za mesec januar, povečanega za rast življenjskih stroškov v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarstvo (Uradni list RS, št. 53/92).
  21. člen Izhodiščna plača v pravnih osebah iz druge alinee
  22. člena tega zakona se od izplačil plač za mesec junij 1993, povečanih za možno rast plač iz aneksa, v naslednjih mesecih povečuje v. skladu z naslednjo eskalacijsko lestvico: – ob rasti cen življenjskih potrebščin do vključno 3,0% se sredstva za plače oziroma izhodiščna plača ne povečajo; – ob rasti cen nad 3,0% do vključno 5,0% se sredstva za plače oziroma izhodiščna plača lahko povečajo za 70% rasti cen življenjskih potrebščin; – ob rasti cen življenjskih potrebščin nad 5,0% do vključno 8,0% se sredstva za plače oziroma izhodiščna plača lahko povečajo za 80% rasti cen življenjskih potrebščin; – ob rasti cen življenjskih potrebščin nad 8,0% se sredstva za plače oziroma izhodiščna plača lahko povečajo za 90% rasti cen življenjskih potrebščin. Če v dveh zaporednih mesecih mesečna rast cen življenjskih potrebščin ne preseže 3,0%, se sredstva za plače oziroma izhodiščna plača lahko povečajo za kumulativno rast cen življenjskih potrebščin za ta dva meseca, v skladu z eskalacijsko lestvico iz prejšnjega odstavka.
  23. člen Nesolventne pravne osebe iz prve alinee
  24. člena tega zakona, ki izplačujejo plače v skladu s
  25. členom zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90), valorizirajo obseg sredstev za zajamčene plače v skladu z eskalacijsko lestvico, določeno v aneksu. Nesolventne pravne osebe iz druge alinee
  26. člena tega zakona, ki izplačujejo plače po predpisu iz prejšnjega odstavka, do maja 1993 ne valorizirajo obsega sredstev za zajamčene plače, v obdobju od junija do decembra 1993 pa valorizirajo obseg sredstev za zajamčene plače v skladu z eskalacijsko lestvico iz prejšnjega člena.
  27. člen Ne glede na določila
  28. člena tega zakona, lahko Vlada Republike Slovenije s posebnimi sklepi določa način izplačevanja plač v pravnih osebah, kjer neposredno sodeluje v prestrukturiranju in sanaciji.
  29. člen Pravne osebe, ki se bodo lastninsko preoblikovale po določilih Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 7/93) ter pet delovnih dni pred in po izplačilu redne mesečne akontacije plač nimajo v vrstnem redu pri Službi družbenega knjigovodstva Slovenije neporavnanih dospelih obveznosti, lahko za te mesece obračunajo razliko med bruto plačami, izračunanimi z upoštevanjem 100% mesečne rasti cen življenjskih potrebščin in dejansko izplačanimi bruto plačami. Za vsoto tako izračunanih razlik lahko pravna oseba v letnem obračunu oziroma ob izdelavi zaključnega obračuna v postopku lastninskega preoblikovanja po obračunanem davku od dobička razporedi del dobička, ki odpade na družbeni kapital, na delavce. Ne glede na znesek dejansko izplačanih plač se mesečna razlika iz prejšnjega odstavka ne more obračunati od manj kot 80% plač, ki bi jih podjetje lahko izplačalo za posamezen mesec po določilih tega zakona.
  30. člen Del dobička, ki ga je po določilih prejšnjega člena, pravna oseba razporedila na delavce sorazmerno njihovim bruto plačam, se šteje kot dohodek dosežen z udeležbo pri dobičku in se od njega plača davek od dohodkov iz premoženja. Tako ugotovljeni del dobička po plačilu davka od dohodkov iz premoženja se prizna v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij kot dokapitalizacija pravne osebe nad vrednostjo družbenega kapitala po otvoritveni bilanci.
  31. člen Nadomestila stroškov (dnevnice za službena potovanja, povračila prevoznih stroškov na delo in z dela, nadomestila za nastanitev, in prehrano na terenu, stroški za prehrano ter druga nadomestila) se lahko izplačajo le v višini dejanskih stroškov v skladu s kolektivno pogodbo in splošnim aktom pravne osebe. V času veljavnosti tega zakona ne veljajo določila kolektivne pogodbe o pavšalnih povračilih stroškov v zvezi z delom po kolektivni pogodbi.
  32. člen Regres za letni dopust za leto 1993 se izplača največ v višini 60% zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za tiste delavce, ki prejemajo plačo pod republiškim povprečjem, vendar regres ne sme presegati 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije. Regres za letni dopust se lahko izplača v več delih, pri čemer se od nove osnove lahko računa le neizplačani del.
  33. člen Jubilejne nagrade se po določilih tega zakona lahko izplačujejo delavcem le ob izpolnjenih osebnih delovnih jubilejih v naslednji višini: – za 10 let delovne dobe 50% – za 20 let delovne dobe 75% – za 30 let delovne dobe 100% povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
  34. člen Od uveljavitve tega zakona dalje ni možno obračunavati in izplačevati poračunov plač za- pretekla obdobja, razen poračunov, ki so posledica odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
  35. člen Podatki o plačah in drugi prejemki vsakega in vseh zaposlenih v pravni osebi so dostopni upravnemu odboru, delavskemu svetu in sindikalnim zaupnikom v pravni osebi ter organom in organizacijam, ki so zadolženi za spremljanje in izvajanje tega zakona.
  36. člen Pravne osebe iz tega zakona so ob izplačilu plač, drugih prejemkov in stroškov dolžne Službi družbenega knjigovodstva Slovenije predložiti obrazce, ki jih bo predpisal minister, pristojen za delo. Služba družbenega knjigovodstva Slovenije, zadolžena za spremljanje izvajanja tega zakona, prepreči nadaljnje izplačilo plač, regresa za letni dopust ter jubilejnih nagrad, ko ugotovi, da je z aneksom in s tem zakonom predviden obseg sredstev za te namene že dosežen.
  37. člen Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba, če: – uporablja drugačno osnovo za izračun plač od predpisane (
  38. člen), – ne nameni sredstev za plače odpuščenih delavcev za obveznosti podjetja do delavcev, katerih delo ni več potrebno (
  39. člen),. – uporablja drugačno izhodiščno plačo od predpisane (
  40. člen), – valorizira obseg sredstev za plače z višjim odstotkom kot ga dovoljuje predpisana eskalacijska lestvica (
  41. točka aneksa), – valorizira izhodiščno plačo z višjim odstotkom kot, ga dovoljuje predpisana eskalacijska lestvica (
  42. člen), – valorizira obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke z višjim odstotkom, kot ga dovoljuje predpisana eskalacijska lestvica (
  43. člen), – razporedi na delavce večji del dobička, ki odpade na družbeni kapital, od zakonsko dovoljenega (
  44. in
  45. člen), – izplača nadomestila stroškov v nasprotju z
  46. členom tega zakona, – izplača regres za letni dopust v višjem znesku od zakonsko dovoljenega (
  47. člen), – izplača jubilejne nagrade v višjem znesku od zakonsko dovoljenega (
  48. člen), – izplača poračun za preteklo obdobje v nasprotju z določili tega zakona (
  49. člen), – da organom in organizacijam, ki so zadolženi za izvajanje tega zakona, napačne podatke (
  50. člen). Odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev. Odgovorna oseba družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev.
  51. člen Minister, pristojen za delo, ob sodelovanju podpisnikov aneksa, predpiše pravilnik in obrazce za spremljanje in izvajanje določil tega zakona v roku sedmih dni po njegovi uveljavitvi.
  52. člen V času veljavnosti tega zakona se ne uporabljajo določila: – prvega odstavka
  53. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 2/91-I in 4/93), – prvega odstavka
  54. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93), –
  55. člena zakona o plačah delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92) – prvega odstavka
  56. člena zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90) v delu, ki se nanaša na valorizacijo obsega sredstev za zajamčene osebne dohodke –
  57. člena kolektivne pogodbe, za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 53/92), –
  58. in
  59. točke
  60. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91-I), – drugega odstavka
  61. člena, drugega odstavka
  62. člena in
  63. člena kolektivne pogodbe PTT prometa (Uradni list RS, št. 45/90, 22/91-I in 14/92), – prvega odstavka
  64. člena kolektivne pogodbe za dejavnosti poslovnih bank v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 3/91), – prvega in tretjega odstavka
  65. člena kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 9/91), –
  66. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91) in tistega dela Priloge
  67. h kolektivni, pogodbi za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91), ki se nanaša na višino izhodiščne plače, – drugega odstavka
  68. člena in
  69. člena kolektivne pogodbe za gozdarstvo (Uradni list RS, št. 13/91), – tistega dela
  70. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, in
  71. člena kolektivne pogodbe za usnjarsko predelovalno industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 19/91), – tistega dela
  72. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, in tretjega odstavka
  73. člena kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 19/91 in 7/91-I), –
  74. člena in tistega dela
  75. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/91), – drugega odstavka
  76. člena in
  77. člena kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 2/91-I), – tistega dela
  78. točke
  79. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, in
  80. člena kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 3/91-I), – drugega odstavka
  81. člena in
  82. člena kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 6/91-I), – b. točke
  83. člena in
  84. člena kolektivne pogodbe za dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 7/91-I), –
  85. člena ter tistega dela a. in b. točke
  86. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, kolektivne pogodbe grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti (Uradni list RS, št. 13/91-I), –
  87. točke
  88. člena in
  89. člena kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 14/91-I), – prve alinee prvega odstavka
  90. člena in tistega dela
  91. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 14/91-I), – tistega dela drugega odstavka
  92. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo (Uradni list RS, št. 19/91-I), – tistega dela prvega odstavka
  93. člena, ki se nanaša na višino izhodiščne plače, in drugega odstavka
  94. člena kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91-I), –
  95. in
  96. člena kolektivne pogodbe za cestni potniški promet (Uradni list RS, št. 23/91-I), –
  97. člena in drugega odstavka
  98. člena kolektivne pogodbe za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 31/91), – prvega odstavka
  99. člena in
  100. člena kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (Uradni list RS, št. 3/92 in 35/92), – prvega odstavka
  101. člena in
  102. člena kolektivne pogodbe za pretovorno skladiščno dejavnost (Uradni list RS, št. 35/92), –
  103. člena kolektivne pogodbe Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, – četrtega odstavka
  104. člena kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92), – četrtega odstavka 62., člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list RS, št. 26/91-I), – tistega dela
  105. točke
  106. člena, ki se nanašajo na višino izhodiščne plače, in
  107. točke
  108. člena kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (Uradni list RS, št. 27/91-I), – prvega odstavka
  109. in
  110. člena kolektivne pogodbe dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije (Uradni list RS, št. 27/91-I), – prvega in tretjega odstavka
  111. člena kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 1/92), – prvega odstavka
  112. člena kolektivne pogodbe šoferjev in avtomehanikov.
  113. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja: – za pravne osebe iz prve alinee
  114. člena tega zakona do izteka veljavnosti aneksa oziroma do sklenitve sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti; – za pravne osebe iz druge alinee
  115. člena tega zakona do podpisa kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma do sprejema sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti, najdalj pa do izplačil plač za december
  116. Ne glede na določila prejšnjega odstavka se za pravne osebe iz
  117. in
  118. člena tega zakona zakon uporablja do sprejema sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti oziroma do izplačil plač za december
  119. Št. 430-03/93-7/1 Ljubljana, dne
  120. marca
  121. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.