← Slovenija

Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik, stran 1109.

Skupščina občine Ribnica je na podlagi

  1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-II),
  2. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in
  3. člena Statuta občine Ribnica (Uradni list RS, št. 5/92) ter predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na skupni seji vseh treh zborov sprejela dne
  5. 1993 ODLOK o razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik
  6. člen Staro mestno jedro Ribnice, ki je po svojih značilnih lastnostih urbanistični spomenik, razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik. Mestno jedro Ribnice, ki se je razvilo z gradom ob prometni poti, sodi v vrsto najznačilnejših mestnih naselij, ki daje značilnost celotni Ribniški dolini.
  7. člen Meje kulturnega in zgodovinskega spomenika, razglašenega s tem odlokom so: Območje poteka na SV stranici ob Gorenjski cesti s parcelami: 1892, 3/2, 2/4, 2/3, 2/2, 2/1, 2/5, 2/6, 2/7, 2/9, 7/3, 2/10, 2/11, 2/12, ter se čez cesto v križišču s Kolodvorsko ulico nadaljuje s parcelami: 17/1, 1893, 1894, 1895, 23/10, 1765/1, 1765/2, 1790/1, 1790/2, 38/1, 1897, 1898, 1899, 40/2, 1900, 1901, 40/1, 1766, 44/
  8. V območju Struške ulice se zaokrožuje s parcelami: 1902, 190/2, 1904, 44/1, 45, 47/1, 50/3, 50/1, 50/2, 49, 48/
  9. Na južni strani Struške ulice se meja nadaljuje s parcelami: 103/2, 104/2, 76, 1768, 73/1, 73/2, 1771, 1767, 1933, 1770, 1934, 1935, 1936, 1937,
  10. V nadaljevanju V strani Šeškove ulice se meja nadaljuje s parcelami: 1941/1, 1941/2, 1939, 1938, 1942, 1943, 1945, 1944, 1946, 1947, 1948, 1949,
  11. 1772/3, 1772/4, 1772/1, 1772/5, 106, 110/2, 110/7, 1772/2, 1951/1, 1951/2, 112/3, 112/4, 112/2, 1952, 111/1, 112/1, 1953, 111/2, 1954, 116, 1955, 111/3,
  12. Meja poteka čez Šeškovo ulico (1435/5, 1435/11) na V območje s parcelami: 928/1, 928/2, 982/3, 927/1,
  13. V kareju Onočeve hiše se nadaljuje s parcelami: 1963/1, 1963/2, 1964,1965, 1966, 1967, 1968, 1669, 927/
  14. V območju župnišča se nadaljuje s parcelami: 920/2, 920/1 in parcele 1971 s cerkvijo 1970, 1971 in prostorom pred cerkvijo 1435/
  15. Meja poteka v nadaljevanju ob V strani potoka Bistrica (1441/8) v območju kareja Zadružnega doma in Miklove hiše s parcelami: 1435/9, 1435/10, 1435/5, 1972,
  16. V območju mostu do gradu in ob Gallusovem nabrežju je drugi Kare s parcelami: 1435/8, potok Bistrica (1441/10), 1974, 1992, 1993, 1976, 1979, 1978, 1981 in ob Seškovi ulici s parcelami: 1980, 1977,
  17. V nadaljevanju sledi Kare v območju Ceste na Ugar, Gallusovega nabrežja, Urbanove ulice in Šeškove ulice s parcelami: 1990, 1994,
  18. 1988/1,1988/2, 1987, 1986, 1985, 1984/1, 1984/2, 1983,
  19. Čez Urbanovo Ulico (1995/1) in potokom Bistrico (1441/11) meja zavzema parcele: 780/13, 780/1, 780/14, 780/3, 780/4, 780/5, 780/7, 780/8, 780/9, 780/10, 780/11, 780/12 in 791 ter sega že v območje čez Ljubljansko cesto (1780/9) do Kareja ob Urbanovi ulici in Gorenjski cesti s parcelami: 1782/7, 1782/5, 1782/6, 1782/4, 1782/2, 1782/3, 1782/1, 1782/8, 1782/9, 1782/
  20. Območje ob Z strani Gorenjske ceste

(1842)in občinsko stavbo zavzema parcele: 1/3, 1/27, 126, 1/4 in v nadaljevanju 1/1, 1/25,
  1. Zahodni mejni predel zavarovanega območja vključuje celotno grajsko območje čez potok Bistrico, s katerim se navezuje tudi območje zazidave ob Grajski poti, Cesti na Ugar in Urbanovi ulici. V zavarovano grajsko območje so vključene tudi naslednje parcele: 918/6 (park), 918/7, 1435/13, 918/4 (park), 918/3, 918/2,918/1 (grad) v nadaljevanju s parkom v parceli 918/
  2. Ob obzidju se meja nadaljuje s parcelami ob Grajski poti: 2003, 2002, 2004, 2005,
  3. Zahodna stran Grajske poti zavezama parcele: 2000, 2001, 935/3, 952, 951/1, 951/2, 1999, 950, 935/15, 947, 946/1, 946/2, 1998, 945, 939/1, 1997/1, 1996, 939/2 in ob potoku Bistrica s parcelami: 941, 940/2, 940/
  4. Meja se na zahodu zaokroži na območju: Ceste na Ugar (1435/4) s parcelami: 962/1, 962/2, 962/3, 2008, 363/1, 363/2 ter ob Urbanovi ulici (1995/2) s parcelami: 917/1, 791/8, 701/2, 790/1, 790/2 ter s parcelami ob Čolnarski poti: 782/2, 782/4, 1435 in 782/
  6. člen Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja spomenika razglašenega s tem odlokom so po stanju v zemljiški knjigi
  8. 1992 naslednji: Seznam imetnikov Grafični prikaz spomenika na PKN 1:5000 je kot priloga sestavni del odloka.
  9. člen Za urbanistični spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot, kar pomeni redno vzdrževanje dobro ohranjenih ter sanacijo ogroženih ali propadajočih sestavin. Novi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju, sanaciji in prenovi ter usklajeni z varovanimi lastnostmi prostora in arhitekture. Na celotnem varovanem območje je prepovedano: – spreminjanje prostorske zasnove območja, – pozidavanje, nadzidavanje, prezidavanje in rušenje pozidanega in nepozidanega prostora, kjer bi to okrnilo varovanje vrednote, – spreminjanje parcelacije in zazidalnega sistema, – spreminjanje višin, naklonov, kritin, strešnih oblik tam, kjer bi to krnilo varovanje vrednote, – spreminjanje ovrednotenega oblikovanja fasad (oblike, strukture materiala), – adaptiranje in vzdrževanje brez strokovnega mnenja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
  10. člen Pristojni občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnilo spremeniti v tem odloku opredeljeno lastnost kulturnega in zgodovinskega spomenika. Za vsak predvideni poseg morata pristojna upravna organa za kulturo in urejanje prostora, pridobiti mnenje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
  11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcijska služba občine Ribnica, strokovne naloge v skladu z varstvom spomenika pa opravlja pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
  12. člen Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81).
  13. člen Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve občine Ribnica da predlog za vpis naravnega spomenika v zemljiško knjigo, po uveljavitvi odloka.
  14. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 03-BO-616-1-92 Ribnica, dne
  15. marca
  16. Predsednik Skupščine občine Ribnica Franc Mihelič, dipl. ek. l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.