Sklep o nesprejemu pobud za oceno ustavnosti Zakona o poslancih, Zakona o Vladi Republike Slovenije, Zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča ter Za

Ustavno sodišče je na seji dne

2. in
4. 1993 obravnavalo pobude Zoltana Jana iz Nove Gorice, dr. Petra Glaviča iz Ruš, Sindikata državnih in družbenih organov, Ljubljana in Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana in sklenilo: Ustavno sodišče ne sprejme pobud za oceno ustavnosti:
5. Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92),
6. Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni l. RS, št. 4/93),
7. Zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 10/93) in
8. Zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih (Uradni l. RS, št. 10/93). Obrazložitev Pobudniki so z vlogami, ki so jih vložili Zoltan Jan dne
9. 2.,
11. in
13. 1993, dr. Peter Glavič dne
15. in
17. 1993, Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov dne
19. 1993 ter Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije dne
21. 1993, predlagali, naj ustavno sodišče oceni ustavnost več zakonov. Prva dva pobudnika sta dala pobudo za oceno ustavnosti vseh v izreku tega sklepa navedenih zakonov, pobuda drugih dveh pobudnikov pa je dana za oceno ustavnosti zakonov, navedenih pod tč. 1 in tč. 2 tega sklepa. Vsi pobudniki so mnenja, da v delu, ki se nanaša na plače, izpodbijani zakoni niso skladni z
22. in
23. členom ustave. Menijo namreč, da napadeni zakoni, zlasti Zakon o poslancih, uvajajo v nasprotju z ustavo različno osnovo za obračunavanje plač in izhodiščno ceno dela ter različno metodologijo pri obračunavanju plač poslancev, vladnih funkcionarjev, članov vlade in državnega zbora. Prva dva pobudnika menita isto tudi glede plač predsednika in sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov rednih sodišč in javnih tožilcev. Izpodbijana ureditev po njihovem mnenju krši načelo iz
24. člena ustave o enakosti vseh pred zakonom, zlasti zato, ker vse naštete kategorije delavcev prejemajo plačo iz sredstev republiškega proračuna. Osnove in kriteriji za plače, ki jih Republika Slovenija izplačuje iz proračuna, bi po njihovem mnenju morale biti poenotene in izhodiščna cena dela bolj izenačena. Ker je navedeni razlog enak pri pobudah zoper vse štiri izpodbijane zakone, je ustavno sodišče o vseh štirih zadevah izdalo en sam sklep o nesprejetju pobud. Ustava v drugem odstavku
25. člena določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Po stališču ustavnega sodišča je pravni interes izkazan, če izpodbijani pravni akt zadeva pobudnikovo pravico, obveznost ali pravno korist, kar pa v obravnavanih primerih ni izkazano. Noben od izpodbijanih zakonov namreč ne ureja plač pobudnikov oziroma delavcev, katerih interese zastopata oba navedena sindikata kot pobudnika. S tem ni izpolnjen procesni pogoj, ki ga za začetek postopka na podlagi pobude določa ustava. Zato ustavno sodišče pobud ni sprejelo, o pobudi Zoltana Jana za oceno ustavnosti Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni l. RS, št. 13/93) pa sodišče še ni odločalo. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi
26. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije in
27. člena Zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni l. SRS, št. 39/74 in 28/76). Št. U-I-24/93 U-I-25/93 U-I-55/93 U-I-56/93 U-I-60/93 Ljubljana, dne
28. maja
29. Predsednik dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh