← Slovenija

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993), stran 1

Na podlagi

  1. odstavka
  2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni l. RS, št. 48/90), drugega odstavka
  3. člena ter
  4. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni l. RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 29/90) ter
  5. člena Odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori Skupščine občine Trebnje na
  6. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
  7. 1993 sprejeli ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993)
  8. člen Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskega dela dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 2/90) in prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 – 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90). DOLGOROČNI PLAN
  9. člen V poglavju
  10. Temeljni globalni okviri dolgoročnega razvoja v točki 4.
  11. Prostorski in ekološki okviri razvoja v točki
  12. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine, se celotno besedilo nadomesti z besedilom: Občina Trebnje je bogata z objekti in območji naravne in kulturne dediščine. Da bo le to ohranila, mora poskrbeti, da bo zagotavljala ohranjanje lastnosti dediščine (neokrnjenost, avtentičnost in pričevalnost...). S takšno zagotovitvijo bo občina lahko dosegla, da bo tudi dediščina oziroma območja dediščine, ki se jih bo postopno zavarovalo, uporabljena kot avtentična materialna in kulturna dobrina pri oblikovanju in urejanju celovitega okolja. Tak pristop bo zagotovo doprinesel kvalitetnejšo kulturno in turistično ponudbo. Z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v prostorski razvoj bomo zagotovili predvsem njeno varovanje kot dobrino splošnega pomena in skrbeli za njeno smotrno rabo. To bomo dosegli tako, da bomo aktivno sodelovali pri usmerjanju in usklajevanju razvoja posameznih dejavnosti v prostoru, s čimer bomo vplivali na takšno namensko rabo prostora, da bo zagotavljala ohranitev in ustrezno gospodarjenje z dediščino oziroma naravnimi znamenitostmi in kulturnimi spomeniki. Dolgoročni razvoj dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine v občini se mora v svojem prostorskem delu prilagoditi in vključiti v globalne cilje in zasnovo razvoja občine. Cilji dejavnosti so v predvidenem obdobju – do leta 2000 predvsem ohraniti in izboljšati objekte in območja naravne in kulturne dediščine. V prostorskih sestavinah plana so določene naravne znamenitosti, kulturni spomeniki ter območja naravne in kulturne dediščine, katerih varstvo kot sestavina prostora in kot dobrina splošnega pomena vpliva na skladen dolgoročni razvoj občine in vseh dejavnosti v prostoru, posebno kulturnih. I. Objekti naravne in kulturne dediščine, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana RS
  13. Naravna dediščina – naravni spomeniki: reka Temenica
  14. Kulturna dediščina – arheološka območja: Korita – arheološko območje Mokronog – arheološko območje Trebnje, Pristava – arheološko območje – zgodovinski spomeniki: Dobrnič, grob padlih borcev in žrtev s spomenikom na Mamicah Trebelno, spomenik ustanovitvi
  15. SNOUB Matija Gubec v gozdu pri vasi Trebelno Gorenji Podšumberk – spomenik trem narodnim herojem – umetnostni in arhitekturni spomeniki: Gorenji Mokronog, kostnica Mirna, ž. c. sv. Janeza Krstnika Šentrupert, ž. c. sv. Ruperta – urbanistični spomenik: Mirna, trško jedro II. Objekti naravne in kulturne dediščine, predvideni za varovanje in ohranjanje
  16. Naravni spomeniki Štatenberk, Ajdovska jama Vrhtrebnje, Mala jama Vrhtrebnje, Velika jama Rdeči kal, Velika vratnica Rdeči kal, Mala Koprivnica Vrbovec, Mišnica Dobrava, Jama na^vrtu Orlaka, Pasja jama Volčja jama, Volčje jame Zagorica pri Velikem Gabru, Volčji kevder Dol pri Trebnjem, Zijavnica Mačji dol, Zijavka Lukovek, lipa v vasi Viher, lipa na Vihru Knežja vas, Baragova lipa Trstenik, lipa pred kovačijo Martinja vas, lipa v vasi Mokronog, lipa pri župnišču Zaplaz, Lipa na Zaplazu Čatež, Bregarjeva lipa Jama pri Mirni / Rojah
  17. Arheološki kulturni spomeniki: Gor. Mokronog, srednjeveško naselje in grobišče Gor. Mokronog, Karlinova hosta, prazg. Gomile Sv. Vrh, gomilno grobišče Sv. Vrh, prazg. gradišče in gomile Zapečar nad Mokronogom, prazg. Gomile Gorenje Jesenice, prazg. Gomila Gorenje Jesenice, dve prazg. Gomili Bistrica pri Mokronogu, gomilno grobišče Bistrica pri Mokronogu, gomilno grobišč G. Laknice, prazg. Gomile Blečji vrh, gomilno grobišče Drečji vrh, gomilno grobišče Blečji vrh, prazg. Gomila Mirna vas, prazg. Gomila Čužnja vas, prazg. Gomili Roje pri Trebelnem, gomilno grobišče Velika Strmica, ostanki srednjeveškega gradu Mirna vas, dve prazg. Gomili Blečji vrh, naselje Udna vas, prazg. Gomila Štatenberk, gomilno grobišče Češnjicev prazgodovinska gomil Brezje – Šumenje, prazg. in srednjev. naselje, gomilna grobišča, talilnice železa G. Zabukovje, prazg. naselje G. Zabukovje, prazg. gomila Češnjice, antično grobišče in del nagrobnika Log, gomilno grobišče Glinek, gomilno grobišče Vočje njive, gomila Zabrdje, gomilno grobišče Sv. Helena, prazg. naselje Vesela gora, prazg. naselje, gomilno grobišče, antični grobovi Škrljevo, dve gomili Bojanka – Ravnik, naselje Bojanka – Kot, prazg. Gomila Trstenik – Blatnik, prazg. Gomile D. Sajenice, gomilno grobišče Trbinc – Kincelj, prazg. naselje in plano grobišče Hudeje, prazg. Gomila Hudeje – C. Medvedovo selo, prazg. gomile Rodine, prazg. Gomila Rodine, prazg. Gomila Rodine, antično naselje Gradišče pri Trebnjem, prazg. naselje Rihpovec, dve prazg. gomili Jezero, antično grobišče in nagrobniki vzidani v cerkev Vrhpeč, prazg. gradišče in grobišče Vrhtrebnje, prazg. gradišče Vrhtrebnje, dve prazg. gomili Brezovica pri Trebelnem, antično naselje in grobišče Trebnje – Benečija, antično naselje Hom pri Šentrupertu, poznoantično naselje Sahovec, antični grob Sela – Šumberk, antično grobišče in gomila Žubina, antično grobišče Korenitka, prazg. gomila Male Dole pri Stehanji vasi, bronastodobna lončevina Veliki Gaber, trasa antične ceste Zagorica pri Čatežu, prazg. gomila Zagorica pri Čatežu, prazg. gomila Gorenja vas pri Čatežu, prazg. gomila Kamni potok, antični vodovod Mirna, prazg. gomilno grobišče Štefan, Ant. nas. območje Mala Sevnica, antično naselje Šentlovrenc, antično naselje in grobišče Mali Videm, ant. naselje – grobišče Dol. Nemška vas, ant. grobišče Jezero, ant. grobišče Dečja vas, antično grobišče Račje selo, antično naselje Krtina, antično grobišče Mala Loka, ant. naselbina Iglenik – Šemrga, prazg. gomila Velika Loka, ant. grobišče Gombišče, ant. arhitektura, Dol. Jesenice, Sv. Rok, ant. grobišče Štatenberk, ant. naselbina Bitnja vas, ant. grobišče
  18. Zgodovinski spomeniki: Čatež, grob padlih borcev s spomenikom, na pokopališču Čatež, grob žrtev s spomenikom na pokopališču Čatež, spomenik talcem pod pokopališčem Čatež, spomenik padlim med
  19. sv. vojno Čatež, na vhodu šolskega poslopja je vzidana spominska plošča narod, heroju Vinku Simončiču in drugim padlim borcem NOV s tega območja Čatež, na zadružnem domu je vzidana plošča posvečena nam. komandanta
  20. bataljona Tomšičeve brigade Dobrnič, grob padlih borcev in žrtev s spomenikom na pok. Dobrnič, zadružni dom s spomin, ploščo
  21. kongresu SPŽZ Rdeči kal, hiša s spominsko ploščo pokr. konf. KPS 1941 Šahovec, spominsko obeležje padlim kurirjem TV 4 Železno, spominsko znamenje posvečeno padlim aktivistom OF Dobrnič, pred zadružnim domom stoji spomenik posvečen n.h. Jožetu Slaku – Silvu Gorenji vrh, spomenik Jožetu Slaku – Silvu in drugim padlim borcem s tega področja Lukovek, ob vaški poti v Skrovnico je postavljeno spominsko obeležje Pepci in Ludviku Kocjančiču Lipnik, hiša št. 3 s spominsko ploščo o delovanju okrožni tehniki OF Novo mesto Ponikve – Grm, grob padlih borcev in talcev Dol. Nemška vas, na hiši Hren Jožefe, spominsko obeležje padlemu borcu Prijatelj Jožetu – Slobodanu Dol. Nemška vas, na šoli vzidano spom. obeležje padlima aktivistoma Hovbeku Edu in ženi Mariji Gomila, spomenik partizanskemu prehodu čez progo Gomila, spomenik Antonu Župinu Mirna, na gradu vzidana spomin, plošča na prvi sestanek OF v mirenski dolini sep. 1941 Mirna, grob padlih borcev s spomenikom na Rojah Trbinc, spomenik Janku in Jožefi Kolenc Mirna, pri osnovni šoli stoji spomenik z imeni padlih borcev NOV in aktivistov OF s tega območja Mirna – Gabrovka, pod Pečicami stoji spomenik padlim aktivistom OF Volčje njive, na hiši Leopolda Viščka, zidana plošča, ustanovit. III. bat. VDV brigade Debenec, spom. plošči padlim borcem NOV in aktivistom OF za te okolice Mirna, na stari šoli je vzidana spom. plošča aktivistu OF Francu Lunačku Blatni klanec, spom. na ustanov. Dolenjskega odreda Beli grič, grob neznanemu padlemu borcu NOV Mokronog, grob. padlih borcev in žrtev s spomenikom na pok. Mokronog, Majcnova hiša s spominsko ploščo pripravam na vstajo Mokronog, hiša št. 48 s spomin, ploščo ustanov. SKOJ Mokronog, spominsko znamenje na prvi strel v mirenski dolini Vrh nad Mokronogom, grob padlih borcev s spomenikom Mokronog, spomenik padlim borcem NOV in aktivistom OF pred kulturnim domom Mokronog, na hiši Čož Marije, vzidana spom. plošča, ustanov.
  22. SNOV Mokronog, na kulturnem domu vzidana spom. plošča, ki spominja na revolucionarno delo mirensko-mokronoške mladine Hudeje, spomenik trem članom Kmetove družine Kremenjak, spominski park s spomenikom ustanovitvi
  23. grupe odredov nad Orlako Šentlovrenc, spomenik revolucije Šentlovrenc, grob padlih borcev NOV s spomenikom, na pokopal. Šentlovrenc, na Kotarjevi hiši spominska plošča o ustanovitvi RO OF Ojstri vrh, na stavbi lovskega doma vzidana spom. plošča, ki spominja na delovanje Duletove čete Slovenska vas na Dobu, spomenik, ki spominja na likvidacijo italijanske postojanke Šentrupert, grob in spomenik padlim partizanom in borcem
  24. brig. Rade Končar Brinje – Vesela gora, spomenik Štefanu in Darku Juvancu Zaloka, partizansko taborišče ZDO v Jelovici Gorenje Zabukovje, spomenik padlim borcem v Košučju Šentrupert, na OŠ spom. plošča po partizanskem zdravniku Lunčaku Pavlu-Igorju Šentrupert, na stavbi Agrostroja, doprsni kip n.h. Milanu Majcnu Trebelno, grob padlih borcev NOV s spomenikom, na pokopališču Trebelno, Gor. Zabukovje, stoji spomenik o ustanovitvi mokronoške partizanske čete Trebelno, spominska plošča padlim med
  25. sv. vojno na cerkvi Drečji vrh – na hiši Marof je spom. plošča o delovanju partizanske šole okrožnega komiteja NM Bogneča vas, na hiši Krese vzidana spom. plošča nar. heroja Franceta Kreseta-Čobana Trebnje, spomenik NOV na trgu v spom. parku Trebnje, grobnica padlim borcem NOV in žrtvam na pokopališču Trebnje, grob padlih borcev NOV iz Košučja Trebnje, spomenik talcem pod pokopališčem Trebnje, na stavbi ZD spom. plošča o prvi seji CK KPS v letu 1991 Trebnje, pri šoli št. 2 stoji spomenik od Gubca do Gubčeve brigade Repče, na Udovčevi hiši spom. plošča o delovanju postaje TV 4 Trebnje, spomenik padlim med
  26. svet. vojno pri cerkvi Gorenji Podboršt, spominska plošča prvi partizanski skupini na Barletovem hramu Velika Loka, spomenik padlim borcem NOV in žrtvam Velika Loka, spom. plošča na zadružnem domu o ustanovitvi društva kmečkih fantov in deklet leta 1924 Korenitka, grob štirih neznanih partizanov ob cerkvi Veliki Gaber, na gričku je urejeno skupno grobišče borcev NOV in aktivistom OF Medvedjek, spomenik, ki spominja na borbo II. grupo odredov z Italijani Veliki Gaber, grob partiz. zdravnika dr. Petra Držaja na pokopališču Veliki Gaber, na stavbi krajevnega urada plošča z napisi padlim borcem NOV in aktivistov OF s tega področja Bič, na hiši Pajk Franca spom. plošča na hude boje Tomšičeve, Cankarjeve in Gubčeve brig. Male Dole, spom. plošča na hiši Vezelj Janeza, ubitemu aktivistu in odposlancu kočevskega zbora Lanšprež, kapela p.p. Glavarja Knežja vas, rojstna hiša Friderika Barage Trebnje, na rojstni hiši Pavla Golie spom. plošča o njegovem delovanju Kamni potok, roj. hiša Ignacija Klemenčiča, slov. fizika Srebotnice, na hiši Marija Strmec, spom. plošča, ki spominja na težke boje Dolenjskega odreda
  27. Umetniški in arhitekturni spomeniki Dobrnič, ž. c. sv. Jurija Šmaver, p. c. sv. Ane Šmaver, p. c. sv. Mavricija Dolenja selca, p. c. sv. Antona Šahovec, p. c. sv. Duha Lisec, p. c. sv. Križa Dobrava, p. c. Matere božje Knežja vas, p. c. sv. Neže Korita, p. c. sv. Petra Sela pri Šumberku, p. c. sv. Katarine Šentlovrenc, ž. c. sv. Lovrenca Korenitka, p. c. sv. Ane Velika Loka, p. c. sv. Jakoba Martinja vas, p. c. sv. Marije Magdalene Dolga njiva, p. c. Najdenja sv. Križa Stehanja vas, p. c. Povišanje sv. Križa Trebelno, ž. c. sv. Križa Blečji vrh, p. c. sv. Antona Padovanskega Štatenberk, p. c. sv. Martina Gorenji Mokronog, ž. c. sv. Petra Cerovec, p. c. sv. Roka Trebnje, ž. c. Marijinega vnebovzetja Vrhpeč, p. c. sv. Ane Račje selo, p. c. sv. Florijana Vrhtrebnje, p. c. sv. Jakoba Breza, p. c. sv. Janeza Krstnika Škovec, p. c. sv. Jedrti Lukovek, p. c. sv. Jurija Grm, p. c. sv. Marjete Drečja vas, p. c. sv. Mihaela Jezero, p. c. sv. Petra Štefan, p. c. sv. Štefana Vina gorica, p. c. Žalostne matere Božje Veliki Gaber, ž. c. sv. Urha Žubina, p. c. sv. Duha Bič, p. c. sv. Martina Mali Gaber, p. c. sv. Mihaela Gombišče, p. c. sv. Jerneja Mirna, p. c. sv. Helene na pokopališču Sevnica, p. c. Naše ljube gospe Žunovec, p. c. sv. Petra Mokronog, ž. c. sv. Egidija Brezovica, p. c. sv. Ane Mokronog, p. c. sv. Florijana na Šeginkah Mokronog, p. c. Žalostne matere božje na Žalostni gori Mokronog, sedem postaj Žalosti matere božje Gorenje Laknice, p. c. sv. Jošta Vrh, p. c. Marijinega vnebovzetja Slepšek, p. c. sv. Martina Martinja vas, p. c. sv. Nikolaja Beli grič, p. c. Povišanja sv. križa Hrastovica, p. c. sv. Roka Okrog, p.c. sv. Barbare Videm, p. c. sv. Duha Gorenje Jesenice, p. c. sv. Koncijana Vesela gora – Brinje, p. c. sv. Frančiška Ksaverja Zaloka, p. c. sv. Neže Vesela gora – Brinje, Kapela žalostne matere božje Vesela gora – Brinje, Kapela križevega pota Šentrupert, Kapela na pokopališču Šentrupert, znamenje Bistrica, kapela pred vasjo Mokronog, kapela pred naseljem Mirna, kapela na mostu Mirna, Kapela sv. Ane na Debencu Ravne, Kapela sv. Križa Trebelno, Kapela sv. Rozalije Gradišče, Kapela sv. Jožefa Mirna, Kapela na robu naselja Čatež, ž. c. sv. Mihaela Trebanjski vrh, p. c. sv. Jerneja Zaplaz, p. c. Matere božje Veliki Gaber, Kapela sredi naselja Mala Loka, Kapela pri gradu Šentrupert, Kapela sv. Ruperta Trebnje, grad Trebnje Mokronog, grad Mokronog – ruševine Škrljevo, grad Škrljevo Mirna, grad Mirna Šumberk, grad Šumberk Dol. Laknice, razvaline starega Čreteža Dol. Laknice, pristava gradu Čretež Gomila, lokacija starega gradu Lanšprež Gomila, lokacija in kapela novega Lanšpreža Gorenji Mokronog, lokacija srednjeveškega gradu Mala Loka, gradič Mala Loka Mokronog, Strelov turn Dobrnič, lokacija gradu Kozjak
  28. Urbanistični spomeniki Mirna, trško jedro Mokronog, historično jedro naselja Šentrupert, historično jedro naselja Trebnje, historično jedro naselja Brinje – Vesela gora, območje naselitve v vasi Dobrnič, historično jedro naselja Škrljevo, naselje Trebelno, naselje
  29. Tehniška dediščina Mirna, kamniti most čez Mirno Trstenik, kovačija Mandelj Zapečar pri Mokronogu, ostanki rudnika svinca Bistrica pri Mokronogu, kamniti most čez Bistrico Šentrupert, kamniti enoločni most čez Bistrico Stranje pri Velikem Gabru, kamniti dvoločni most čez Temenico Mirna, kamniti dvoločni most pod gradom Dolenje Jesenice, kamniti enoločni most čez Jeseniščico.
  30. člen V poglavju
  31. Usmeritve dologoročnega razvoja na temeljnih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti v točki 5.
  32. Usmeritve gospodarskega razvoja po področjih se spremeni besedilo v točki 5.1.
  33. Komunalno gospodarstvo a) preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo: za tretjo alineo doda nova alinea, ki se glasi: – gradnja vodovodnega zajetja v Radanji vasi je končana. Sistem prevzema funkcijo vodooskrbe, ki jo je pred tem imelo zajetje v Šentpavlu. Besedilo zadnje alinee pa se nadomesti z naslednjim besedilom; – izdelati predloge varstvenih in sanacijskih ukrepov za izvire pitne vode, sprejeti odloke o zaščiti vodnih virov in zavarovati izvire pitne vode b) izgradnja objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda: vse tri alinee se dopolnijo tako, da se besedilo glasi: – nadaljevanje izgradnje primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert – pripraviti osnovne projekte (kompleksne rešitve) za odvajanje odpadnih voda v Šentrupertu, Veliki Loki, Velikem Gabru, Dobrniču in Čatežu z Gorenjo in Dolenjo vasjo ter zgraditi primarno omrežje z možnostjo navezave novih zazidalnih kompleksov – zagotavljati delovanje zgrajenih čistilnih naprav in zgraditi čistilno napravo v Šentrupertu c) ravnanje z odpadki: tretja alinea se spremeni tako, da se glasi: – razširiti organizirano zbiranje odpadkov na celotno območje občine.
  34. člen V poglavju, navedenem v
  35. členu, se spremeni besedilo v točki: 5.1.
  36. Promet in zveze CESTNI PROMET Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za občino Trebnje pa so: magistralna cesta Bič – Karteljevo magistralna cesta (avtom.) Ljubljana – Zagreb regionalna cesta Čatež – Velika Loka – Trebnje

(329)regionalna cesta Bič
(365)regionalna cesta Pluska – Novo mesto
(331)regionalna cesta Pluska – Boštanj
(326)regionalna cesta Mokronog – Zbure
(332)Kategoriziranih lokalnih cest je 183 km, 19% ali 35 km je po vrsti zgornjega odseka še vedno v makadamski izvedbi, kar pomeni za modernizacijo največjo obremenitev neposrednih uporabnikov oziroma sredstev občinskega proračuna in krajevnih skupnosti. Posebnega pomena so te ceste za odročnejša naselja oziroma za uresničevanje ciljev ohranitve poseljenosti v višje ležečih predelih občine in časovno skrajševanje prometne dostopnosti do delovnih mest in oskrbnih središč. Z rednim vzdrževanjem in postopno modernizacijo cestnih odsekov bo zagotovljen prag polurne izohrone (peš) dostopnosti do javnega prevoznega sredstva. Vse ceste v občini Trebnje še niso urejene in v dobrem stanju, saj je v večini primerov potrebna zaporna plast. Predvidevamo, da bi do leta 2000 posodobili celotno območje občinskih lokalnih cest. Spremeni se tabela pregleda cestnega omrežja v občini Trebnje (stanje 1985) in se nadomesti z naslednjo tabelo: Tabela: pregled cestnega omrežja v občini Trebnje (stanje 1992) ------------------------------------------------------------------------- Skup. Vrsta Kategorija, odsek dol. Asf. vozišča km km mak. km % ------------------------------------------------------------------------- 1. mag. ceste Ljub.-Bregana 17,20 17,20 5,49 - ------------------------------------------------------------------------- 2. reg. ceste skozi občino 65,26 59,77 5,19 8,4 - Dobrnič-Trebnje-Sevnica 33,18 32,38 0,8 - Vel. Loka-Čatež-Trebnje 11,54 9,36 2,18 - Bič-Trebnje-Mirna peč 10,92 8,41 2,51 - Mokronog-Šentjernej 8,88 8,88 - Litija-Bič 0,74 0,74 ------------------------------------------------------------------------- 3. kateg. lokalne ceste 183 148 35 19 ------------------------------------------------------------------------- PTT PROMET Besedilo se dopolni z novim odstavkom. V sklopu posodabljanja prenosne PTT mreže Slovenije je predvidena izgradnja telekomunikacijskega kabelskega sistema Ljubljana – Zagreb, II. faza: Ljubljana -Novo mesto, ki poteka vzporedno z lokalnim in regionalnim cestnim omrežjem po dolini Temenice do Trebnjega. Trasni potek TK sistema je na območju mesta Trebnje skupen rekonstruiranim naročniškim sistemom v predvideni kabelski kanalizaciji. Trasa TK sistema prehaja v občino Novo mesto ob cesti R – 331. 5. člen Poglavje 6. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvu okolja se dopolni v poglavju 6.2.2. Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru
  1. c)za druge posege – za gradnje na zemljiščih, za katere je pristojni organ potrdil spremembo kategorizacije in območij kmetijskih zemljišč – za gradnje na zemljiščih, za katere pristojni organ ugotovi, da niso v nasprotju z veljavno zakonodajo. DRUŽBENI PLAN 6. člen V poglavju 3.6. Prostorski in ekološki okvirji razvoja se v poglavju 3.6.3. Ekološki okvirji doda nov odstavek, ki se glasi: Kamnolomi in peskokopi v občini Trebnje, ki so še občasno aktivni, deloma ali v celoti opuščeni ter nekateri tudi samosanirani, se bodo izkoriščali, dokončno zaprli in sanirali v skladu z veljavno zakonodajo. 7. člen Besedilo poglavja 3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine se v celoti nadomesti z: Objekte in območja naravne in kulturne dediščine bomo zavarovali z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj. Občina Trebnje je bogata z objekti in območji naravne in kulturne dediščine. Da bo le to ohranila, mora poskrbeti, da bo zagotavljala ohranjene lastnosti, dediščine (neokrnjenost, avtentičnost in pričevalnost...). Za območja, ki so indentiteta občine oziroma pokrajine, je nujna izdelava krajinskih zasnov in sodelovanje Zavoda pri izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev. Potrebno je izdelati temeljito topografijo dediščine in podati podrobnejše strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine, natančneje proučiti način varovanja dediščine, razvojne usmeritve za način vključevanja tistih dejavnosti, še gospodarjenje, varovanje in sanacijo. Za naselja, ki so zajeta znotraj območij naravne in kulturne dediščine in za naselja, ki so predlagana za razglasitev za kulturni spomenik, bo potrebno proučiti razvojne možnosti in uporabne potenciale v že obstoječem okviru zazidave. Strokovne podlage za razglasitev objektov naravne in kulturne dediščine (glej 2. člen) bodo pripravljene po prioriteti pomembnosti. S plansko obliko varovanja želimo varovati predvsem dediščino, ki ima še ohranjene bistvene elemente dediščine, nima pa v celoti ohranjenih kvalitet, da bi jih lahko v celoti normativno zavarovali. 8. člen V poglavju 4.2.10. Promet in zveze se pri točki
  2. b)Cestno omrežje doda za drugim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: Do leta 2000 je predvideno, da bodo vsi odseki lokalnih cest v občini postopoma modernizirani in rekonstruirani. V točki
  3. c)Zveze pa se dodata novi alinei: – izgradnja telekomunikacijskega kabelskega sistema s kapaciteto 1920 optičnih kanalov na odseku Ljubljana – Novo mesto s potekom ob obstoječi lokalni in regionalni cestni mreži: meja občine – Stranje – Šentlovrenc – Velika Loka – Štefan – Trebnje – Dol. Nemška vas – Ponikve -meja občine – izgradnja PTT kabelske kanalizacije v dolžini 2530 m na območju mesta Trebnje. 9. člen Poglavje 4.2.12. Komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo se dopolni v točki
  4. a)Preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo z naslednjo alineo: – raziskave ter izgradnja novih vodovodnih zajetij Ribjek, Jagodnik, Gor. Jesenice, Kamnje in novega vodnega vira za potrebe vodovodnega sistema Mokronog ter dograditve vodovodnih sistemov. 10. člen Poglavje 7.1. Urejanje prostora in varstvo okolja se v poglavju 7.1.4. Prostorsko ureditveni pogoji dopolni z novo alineo, ki glasi: – prostorsko ureditveni pogoji za območje občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) in prostorsko ureditveni pogoji za Suho krajino se dopolnijo in spremenijo ter uskladijo s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje. 11. člen Poglavje 7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov se dopolni v točki
  5. c)zazidalni načrti v ureditvenih območjih naselij z novima alineama: – Šentrupert – obrtno podjetniška cona – planirana je gradnja objektov za skladiščno, servisno, obrtno in podjetniško dejavnost – zazidalni načrt za obrtno cono Trebnje – planirana je sprememba dela zazidalnega načrta – zazidalni načrt za obrtno – podjetniško cono v Prelesju. Navedeno poglavje se dopolni tudi v točki
  6. d)lokacijski načrti z novo alineo: – bencinski servisi – novogradnje in rekonstrukcije. KARTOGRAFSKI DEL 12. člen Seznam sprememb kartografskega dela: (Opomba: Grafični deli dolgoročnega in družbenega plana so združeni) 1. Zasnova namenske rabe (M 1:25000) – uskladitev z urbanističnimi zasnovami Trebnje in Mirna – izločitev opravljenih agromelioracij in vnos pred videnih – popravki meja urbanih območij za potrebe širitve naselij – uskladitev meja gozdnega roba – širitve rekreacijskih con 2. Zasnova vodnega gospodarstva (M 1:25000) – dopolnitev v skladu z vsebino 9. člena tega odloka 3. Zasnova sanacij in zasnova rudnin (M 1:25000) – dopolnitev pridobivalnih in raziskovalnih prostorov za druge rudnine (na osnovi strokovne podlage Geološkega zavoda Ljubljana). – čistilna naprava Šentrupert 4. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine – izdelana nova karta z vsebino strokovnih podlag Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto 5. Zasnova prometnega omrežja (M 1:25000) – dopolnitev v skladu z vsebino 8. člena tega odloka 6. Urbano omrežje (M 1:25000) – zasnova poselitve se je v mejah urbanih površin uskladila z namensko rabo površin – dopolnitev v skladu z 10. in 11. členom tega odloka 7. Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez (M 1:25000) – dopolnitev energetskega omrežja s predvidenimi povezovalnimi zankami (Sajenice – Križ, Replje – Liška gora, naselje Trebnje) in izvedeno (Rodine – Hudeje) – dopolnitev omrežja zvez s predvideno traso optičnega kabla 8. Dopolnitev kartografske dokumentacije (M 1:5000) z naslednjo vsebino: – nova meja urbanističnih zasnov Trebnje in Mirna – uskladitev s spremembami razvrstitve in kategorizacije kmetijskih zemljišč ter odobrenimi posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč – nove meje naselij ob manjših širitvah – uskladitev meja gozdnega roba – vnos rekreacijskih con – širitev vinogradniških območij – predvidena pridobivalna območja za rudnine (peskokopi, kamnolomi) – dopolnitev z obrtno – podjetniško cono Šentrupert – širitev obrtno – podjetniške cone v Prelesju – meja ožjega varovanega območja urbanistično -arhitekturnega spomenika Mala Loka – trasa optičnega kabla. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 352-1/92-10 Trebnje, dne 16. junija 1993. Predsednik Skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.