POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslanci). 2. člen Vprašanja organizacije in načina dela državnega zbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom državnega zbora v skladu s tem poslovnikom. 3. člen Način dela delovnih teles državnega zbora se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles. 4. člen Razmerja državnega zbora do državnega sveta, vlade in predsednika republike se urejajo na način, ki ga določajo ustava, zakon in ta poslovnik. 5. člen Državni zbor posluje v slovenskem jeziku. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik. 6. člen Delo državnega zbora je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni zbor ali njegovo delovno telo. 7. člen Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 30. julijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom. 8. člen Državni zbor predstavlja predsednik državnega zbora. 9. člen Državni zbor ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis "Državni zbor Republike Slovenije". II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA 10. člen Prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Do izvolitve predsednika državnega zbora vodi prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora najstarejši poslanec. 11. člen Državni zbor se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov. 12. člen Državni zbor izvoli na prvi seji na predlog poslanskih skupin mandatno-imunitetno komisijo. Do ustanovitve poslanskih skupin se šteje, da sestavljajo posamezne poslanske skupine vsi poslanci, ki so bili izvoljeni v državni zbor z istoimenskih list, poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti na podlagi poročila republiške volilne komisije. 13. člen Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. 14. člen Mandate poslancev potrdi državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru. 15. člen Po potrditvi mandatov državni zbor imenuje komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter izvoli predsednika in podpredsednike državnega zbora. 16. člen Državni zbor v 30 dneh po konstituiranju imenuje delovna telesa in sekretarja državnega zbora. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV 1. Splošne določbe 17. člen Poslanci imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom. 18. člen Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti. 19. člen Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. 20. člen Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno. Če se poslanec udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima poslanec, ki ni član delovnega telesa, pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana poslanska skupina, katere član je poslanec. 21. člen Poslanec ima pravico zahtevati od organov državne uprave in organov lokalnih skupnosti obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti. 22. člen Poslancu se izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imunitetna pravica. Poslansko izkaznico podpiše predsednik državnega zbora. 2. Poslanska vprašanja in pobude 23. člen Na redni seji državnega zbora je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude poslancev. Za vsako predvideno obravnavo poslanskih vprašanj in pobud se določi dan in ura obravnave. Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave. Državni zbor lahko odloči, da bo vprašanja in pobude poslancev obravnaval na posebni seji. Poslanec mora prijaviti poslansko vprašanje ali pobudo sekretarju državnega zbora najkasneje dan pred sejo, na kateri se obravnavajo poslanska vprašanja in pobude. Predsedujoči državnega zbora mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja poslanskih vprašanj in pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto poslanci iz raznih poslanskih skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih vprašanj, s tem da imajo pri postavljanju prvih treh vprašanj prednost poslanci opozicije. 24. člen Poslansko vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči državnega zbora poslanca na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno izpopolni. 25. člen Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar. 26. člen Poslanec ima pravico postaviti poslansko vprašanje vladi ali posameznemu ministru z njegovega področja. Poslanec lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več ko tri minute. Predsednik državnega zbora mora pisno poslansko vprašanje takoj poslati vladi ali ministru. 27. člen Če je poslansko vprašanje postavljeno pisno, mora vlada ali posamezen minister odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več ko 10 minut. Potem ko je poslanec na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več ko dve minuti. 28. člen Predsednik državnega zbora odgovor vlade ali ministra na pisno vprašanje takoj pošlje poslancu, ki je postavil vprašanje, in z njim seznani vse poslance. Potem ko je poslanec dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji državnega zbora. 29. člen Poslanec, ki je postavil poslansko vprašanje, lahko predlaga, naj se o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru. Državni zbor brez razprave odloči o tem, ali in kdaj se opravi razprava o poslanskem vprašanju. Na zahtevo najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade. Poslanci iz iste poslanske skupine lahko tako zahtevo postavijo le na vsaki drugi seji. Razprava je omejena na predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika vlade in predstavnike poslanskih skupin. Razprava predstavnika predlagatelja zahteve lahko traja največ 15, razprava predstavnika vlade največ 10, razprava predstavnikov poslanskih skupin pa največ 5 minut. 30. člen Poslanec ima pravico dati pobudo vladi ali posameznemu ministru za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno dana pobuda ne sme trajati več ko tri minute. Pisno pobudo poslanec predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani druge poslance. 31. člen Če se pisna poslanska pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti vlade ali posameznega ministra, jo predsednik državnega zbora takoj pošlje vladi oziroma pristojnemu ministru. Vlada oziroma pristojni minister mora odgovoriti na poslansko pobudo v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje državnega zbora, na kateri je bila dana ustna pobuda. Predsednik državnega zbora z odgovorom takoj seznani poslanca, ki je dal pobudo, o odgovoru pa obvesti tudi druge poslance. 32. člen Če se poslanska pobuda nanaša na delo državnega zbora, jo mora takoj obravnavati predsednik državnega zbora skupaj s kolegijem. Če poslanec z odgovorom predsednika državnega zbora ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora. 3. Poslanska imuniteta 33. člen Poslanec uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata. 34. člen Pristojni državni organ mora, preden poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripre ali začne proti njemu kazenski postopek, za to dobiti dovoljenje državnega zbora. Tako dovoljenje ni potrebno, če je bil poslanec zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. 35. člen Če pristojni državni organ namerava poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripreti ali začeti proti njemu kazenski postopek, pošlje zahtevo za odvzem imunitete v tem kazenskem postopku predsedniku državnega zbora. V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, mora pristojni državni organ nemudoma poslati predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka. Pristojni državni organ mora poslati obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto. 36. člen Predsednik državnega zbora zahtevo za odvzem imunitete ali obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka takoj pošlje mandatno-imunitetni komisiji. Mandatno-imunitetna komisija preuči zahtevo ali obvestilo in o tem poroča državnemu zboru na njegovi prvi naslednji seji. Mandatno-imunitetna komisija predlaga državnemu zboru vzpostavitev ali odvzem imunitete. 37. člen Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije odloči državni zbor najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka. Ob obravnavanju obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, sme državni zbor takemu poslancu vzpostaviti imuniteto. 38. člen Pri obravnavanju zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu ter o začetku kazenskega postopka državni zbor ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja in ali je poslanec kazensko odgovoren. Zbor brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov odloča o vzpostavitvi ali o odvzemu poslanske imunitete. 39. člen Kadar je treba o vzpostavitvi ali o odvzemu imunitete odločati med dvema sejama državnega zbora, in glede na okoliščine primera ni mogoče počakati do prve prihodnje seje, odloči o vzpostavitvi imunitete ali o njenem odvzemu mandatno-imunitetna komisija. Mandatno-imunitetna komisija v vsakem primeru takoj odloča o vzpostavitvi imunitete poslancu, ki je v priporu. Mandatno-imunitetna komisija mora državnemu zboru sporočiti svojo odločitev na njegovi prvi prihodnji seji. Državni zbor njeno odločitev potrdi ali jo razveljavi. 40. člen Svojo odločitev o vzpostavitvi imunitete ali o njenem odvzemu državni zbor ali v primerih iz prejšnjega člena mandatno-imunitetna komisija nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu. V primeru, da je državni zbor vzpostavil imuniteto poslancu, ki je bil priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma ko se poslanec ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega ne sme več voditi oziroma se priprti poslanec takoj spusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ. 41. člen Kadar da državni zbor ali mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano. 42. člen Kadar je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek še pred potrditvijo njegovega mandata, ravna državni zbor tako kakor v primeru, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto. 4. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej 43. člen Poslanec se je dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je. Poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile. Za opravičeno odsotnost poslanca se štejejo: – zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju, – službena odsotnost po odobritvi predsednika državnega zbora, – zadržanost zaradi istočasnega dela drugega delovnega telesa, katerega član je, – izredni dopust, odobren v skladu z zakonom in aktom državnega zbora oziroma komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, – zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo. 44. člen Sekretar državnega zbora ali sekretar delovnega telesa pisno obvesti komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o opravičenih in neopravičenih odsotnostih poslancev s seje državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa. 45. člen Na podlagi obvestila o neopravičeni odsotnosti poslanca s seje predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve obvesti poslanca o ustreznem znižanju njegove plače in drugih osebnih prejemkov. Zoper obvestilo predsednika komisije iz prejšnjega odstavka ima poslanec pravico ugovora pri tej komisiji v 8 dneh po prejemu obvestila. Ugovor zadrži izvršitev ukrepa. 46. člen Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na sejo, na kateri obravnava ugovor iz prejšnjega člena, povabi tudi poslanca, ki je vložil ugovor. Poslanec ima pravico, da na seji komisije svoj ugovor pojasni. O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep spremeni ali prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa o znižanju plače in drugih osebnih prejemkov. 47. člen Za dneve neopravičene odsotnosti pri odločanju na seji državnega zbora poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Za dneve neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora v drugih primerih in za dneve neopravičene odsotnosti s seje delovnega telesa državnega zbora poslancu ne pripada polovica plače, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. IV. DELOVNO PODROČJE DRŽAVNEGA ZBORA 48. člen Državni zbor: – odloča o spremembi ustave in jo razglaša, – sprejema zakone, državni proračun in zaključni račun državnega proračuna, – ratificira mednarodne pogodbe, – sprejema poslovnik državnega zbora, – sprejema nacionalne programe, deklaracije, resolucije, priporočila, stališča in sklepe, – odreja parlamentarno preiskavo, – razpisuje referendum, – odloča o zaupnici in nezaupnici vladi, – odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem, – odloča o imuniteti poslancev, – odloča o imuniteti sodnikov ustavnega sodišča, – odloča o imuniteti sodnikov, – odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, – odloča o uporabi obrambnih sil. Državni zbor voli, imenuje in razrešuje: – predsednika vlade, – ministre, – predsednika in podpredsednike državnega zbora, – predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles državnega zbora, – sekretarja državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter generalnega sekretarja služb državnega zbora, – člane stalnih delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah, – sodnike ustavnega sodišča, – sodnike, – pet članov sodnega sveta, – guvernerja centralne banke, – člane računskega sodišča, – druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon. Državni zbor opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik državnega zbora in odloki, izdani na podlagi tega poslovnika. V. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA 1. Sklicevanje sej 49. člen Seje državnega zbora sklicuje predsednik državnega zbora. Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po posvetovanju v kolegiju predsednika ali na predlog vlade. 50. člen V času rednih zasedanj ima državni zbor redne seje vsak zadnji teden v mesecu ali vsaj sedem delovnih dni pred koncem meseca. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju predsednika se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh. 51. člen Izredna seja se skliče zunaj rednih zasedanj državnega zbora in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo. Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na svojo pobudo ali na zahtevo vlade, delovnega telesa državnega zbora, najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča. Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. Če predsednik državnega zbora ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo. 52. člen Sklic seje državnega zbora s predlogom dnevnega reda se pošlje poslancem najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, se pošlje poslancem najpozneje 30 dni pred sejo. Ostalo gradivo za sejo se pošlje poslancem najkasneje s sklicem seje. Predsednik državnega zbora zahteva od predlagatelja dopolnitev predloga akta, če ta ni vložen v skladu s tem poslovnikom. Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku državnega sveta in vladi. Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku republike. 53. člen Predlog dnevnega reda seje državnega zbora pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju predsednika v skladu s programom dela zbora, s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje. V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom. Predsednik državnega zbora uvrsti vložene zadeve najkasneje v predlog dnevnega reda druge redne seje po seji, pred katero je bila zadeva vložena. V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi zakonov, pripravljeni za tretjo obravnavo. 54. člen Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora tudi v krajšem roku, kakor je določen v 52. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji. Gradivo za izredno sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji. 55. člen Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo državnega zbora. 2. Predsedovanje in udeležba na seji 56. člen Seji državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki ga določi predsednik zbora. 57. člen Poslanci imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega zbora in sodelujejo pri delu in odločanju na njih. 58. člen Poslanske skupine se v 15 dneh po konstituiranju državnega zbora dogovorijo za stalni sedežni red poslancev v dvorani. Glasovalne naprave na drugih sedežih se izključijo. O udeležbi poslancev na seji državnega zbora se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Za vodenje evidence o udeležbi poslancev na seji skrbi sekretar državnega zbora. 59. člen Predsednik vlade in ministri se udeležujejo sej državnega zbora v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo, zakonom in tem poslovnikom. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado in njene predstavnike. 60. člen Seje državnega zbora se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik državnega zbora. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu s predpisi o notranjem redu. 61. člen Če državni zbor sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji. 3. Potek seje 62. člen Ko predsedujoči začne sejo. obvesti državni zbor. kdo izmed poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je državni zbor sklepčen. Predsedujoči obvesti državni zbor, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji. 63. člen Preden državni zbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Poslanec lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči državni zbor brez razprave. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen. 64. člen Državni zbor na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda. O predlogih iz drugega odstavka tega člena, ki jih da kolegij predsednika ali najmanj tretjina poslancev, odloča državni zbor brez razprave. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve. Državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo. O predlogih iz drugega odstavka tega člena poslanska razprava ni mogoča. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več ko 5 minut. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda. Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 65. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 66. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor. Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnik vlade, če vlada ni predlagateljica, in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. 67. člen Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri sekretarju državnega zbora pred pričetkom razprave. Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj ko 5 minut. Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za drugo obravnavo zakonskega predloga. 68. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. 69. člen Razprave poslancev in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno. Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj ko 5 minut. Na predlog predsedujočega, ki je dogovorjen v kolegiju predsednika, državni zbor lahko omeji trajanje razprave za poslanske skupine. Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave. 70. člen Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več ko 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni zbor o vprašanju brez razprave. Če poslanec zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora poslanec omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več ko 5 minut. 71. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 72. člen Predsedujoči lahko med sejo prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini. Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles ali vlade, in v drugih primerih, kadar tako sklene državni zbor. Če je delo državnega zbora prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. 73. člen Če državni zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če državni zbor o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni zbor konča sejo. 4. Vzdrževanje reda na seji 74. člen Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči. 75. člen Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 76. člen Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: – opomin, – odvzem besede, – odstranitev s seje ali z dela seje. 77. člen Opomin se lahko izreče poslancu, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. 78. člen Odvzem besede se lahko izreče poslancu, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 79. člen Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora. 80. člen Poslanec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje. Poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni zbor. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji. 81. člen Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 82. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine. 5. Odločanje 83. člen Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost poslancev v dvorani. 84. člen Navzočnost poslancev se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev. Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če je glasovalna naprava pokvarjena ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni. O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči. Poimensko klicanje poslancev opravi sekretar državnega zbora. Vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo "tukaj". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in ugotovi, da je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost poslanca vpiše sekretar državnega zbora pri imenu in priimku poslanca v seznamu. Odsotnost vseh poslancev posamezne poslanske skupine lahko predstavnik poslanske skupine na seji obrazloži. 85. člen Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo. če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost. 86. člen Državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina. 87. člen Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom. Državni zbor lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi: – o obtožbi predsednika republike (109. člen ustave), – o zaupnici vladi (117. člen ustave), -o nezaupnici posameznemu ministru (118. člen ustave), – o obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave). V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predloži tajno glasovanje predlagatelj ali najmanj deset poslancev. 88. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Pred glasovanjem ima poslanec pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več ko 5 minut. O postopkovnih vprašanjih odloča državni zbor takoj brez razprave. 89. člen Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem. Z vzdigovanjem rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava pokvarjena ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči državni zbor na predlog predsedujočega ali najmanj desetih poslancev. 90. člen Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu. Poslanci se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave ali vzdignejo roko. 91. člen Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, sekretar državnega zbora kliče poslance po seznamu, vsak poslanec pa se izreče z besedo "za", "proti" ali "vzdržan". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Sekretar državnega zbora zapiše poslančevo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu. Če se na podlagi števila opredeljenih glasov in števila poslancev, ki so se vzdržali glasovanja, ugotovi, da seja ni sklepčna, se glasovanje prekine. 92. člen Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak poslanec zahteva računalniški izpis glasovanja. Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se glasovanje na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki ponovi. Izid glasovanja na podlagi računalniškega izpisa preveri predsedujoči. Če je izid glasovanja nejasen, se glasovanje ponovi. 93. člen Če poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči državni zbor brez razprave na predlog poslanca, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 94. člen Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 95. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 90 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega zbora. 96. člen Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti". Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. 97. člen Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Poslancem se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali poslanec, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči poslancu glasovnico, sekretar državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Poslanec nato odide v prostor, v katerem so kabine za izpolnjevanje glasovnic. Ko poslanec izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje. 98. člen Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in poslanci, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter sekretar državnega zbora umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, – število oddanih glasovnic, – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, – število glasov "za" in število glasov "proti", oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, – ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji državnega zbora. 6. Zapisnik seje 99. člen O delu na seji državnega zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar državnega zbora. Za zapisnik skrbi sekretar državnega zbora. 100. člen O delu na seji državnega zbora se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti zapisi se na zahtevo izročijo poslancem, predlagateljem, vladi ali predstavnikom javnih občil. Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji državnega zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik državnega zbora. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom. O delu na seji državnega zbora se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi. O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če državni zbor ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj poslanci. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena. 101. člen Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi državni zbor s posebnim aktom. 102. člen Poslanci imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le poslancem, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika državnega zbora in poslanca, na katerega se ti podatki nanašajo. 103. člen Izvirniki zakonov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval državni zbor ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu državnega zbora. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi predsednik državnega zbora oziroma predsednik posameznega delovnega telesa. Magnetofonski in avdio-video zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva, magnetofonskih in avdio-video zapisov se izdajo natančnejša navodila. VI. PROGRAMIRANJE DELA DRŽAVNEGA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES 104. člen Predsednik državnega zbora po posvetu s kolegijem pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto in terminski program za pomladansko in jesensko zasedanje. Pri oblikovanju okvirnega programa dela sodelujejo delovna telesa. 105. člen Okvirni program dela upošteva program vlade za tekoče leto, predloge poslanskih skupin in druge predloge za razpravo ter odločanje v državnem zboru in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav zakonodajnega postopka. Pri programiranju dela državnega zbora se zagotovi čas, potreben za delo poslancev v volilnih enotah. 106. člen Okvirni program dela in terminski program dela predlaga predsednik državnega zbora v sprejem državnemu zboru. 107. člen Na podlagi programa dela predsednik državnega zbora po posvetu s kolegijem uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej državnega zbora ter določa za obravnavo posameznih točk dnevnega reda matična delovna telesa. Sklicu seje mora biti priložen tudi predvideni dnevni red naslednje seje in predvideni datumi sej delovnih teles. 108. člen Delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela državnega zbora. 109. člen Pri pripravi posameznih rednih sej državnega zbora je treba upoštevati, da v prvi polovici meseca poteka delo v poslanskih skupinah in v delovnih telesih. VII. PREDSEDNIK. PODPREDSEDNIKI. SEKRETAR IN KOLEGIJ PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA 1. Predsednik državnega zbora 110. člen Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. Predsednik državnega zbora: – sklicuje in vodi seje državnega zbora, – podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor, – skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, – skrbi za sodelovanje s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi, – skrbi za sodelovanje s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami, – skrbi za izvajanje poslovnika državnega zbora, – dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom državnega zbora, – odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi državnega zbora, – opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s poslovnikom državnega zbora. Predsednik državnega zbora opravlja svojo funkcijo do prve seje novega državnega zbora. 111. člen Predsednik državnega zbora je za svoje delo odgovoren državnemu zboru. Predsednik mora na zahtevo desetih poslancev ali poslanske skupine državnemu zboru dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. 2. Podpredsedniki državnega zbora 112. člen Državni zbor ima največ tri podpredsednike. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svoje funkcije opravljajo do prve seje novega državnega zbora. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik državnega zbora. 113. člen Podpredsednik je za svoje delo odgovoren državnemu zboru. 3. Sekretar državnega zbora 114. člen Sekretar državnega zbora pomaga predsedniku državnega zbora pri pripravi in vodenju sej, skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov državnega zbora in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom. Sekretarja državnega zbora imenuje državni zbor. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega državnega zbora, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja. Za svoje delo je sekretar odgovoren državnemu zboru. 4. Kolegij predsednika državnega zbora 115. člen Kolegij predsednika je posvetovalno telo predsednika državnega zbora. Kolegij pomaga predsedniku pri organiziranju dela državnega zbora, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje državnega zbora ter pri drugih zadevah iz pristojnosti predsednika državnega zbora. Kolegij predsednika sestavljajo predsednik državnega zbora, podpredsedniki, vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predsednik državnega zbora vabi na sejo kolegija sekretarja državnega zbora, generalnega sekretarja služb državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, lahko pa povabi tudi predsednike delovnih teles, strokovne delavce državnega zbora in druge. 116. člen Kolegij skliče predsednik državnega zbora na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana kolegija. Sejo kolegija vodi predsednik državnega zbora. Ob zadržanosti predsednika skliče in vodi sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik državnega zbora. 117. člen Predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija, da se posvetuje o: – predlogih dnevnega reda sej, – predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda, – predlogih za hitri postopek za sprejem zakona, – predlogih za združevanje obravnav v postopku sprejemanja zakona, – predlogih za ustanovitev poslanskih skupin in o njihovi zastopanosti v delovnih telesih, – pogojih za delo poslancev in poslanskih skupin, – izpolnjevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih skupin, – drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik. VIII. POSLANSKE SKUPINE 118. člen Poslanci imajo pravico, da se povezujejo v poslanske skupine. Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine. 119. člen Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata položaj poslanske skupine. Položaj poslanske skupine imajo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število. 120. člen Poslansko skupino iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovijo najmanj trije poslanci. Poslanci ustanovijo poslanske skupine najkasneje v 8 dneh po konstituiranju državnega zbora. Vodja poslanske skupine obvesti o ustanovitvi poslanske skupine predsednika državnega zbora in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Sekretar poslanske skupine se imenuje na predlog poslanske skupine. 121. člen Vodja, poslanske skupine obvesti predsednika državnega zbora o morebitnih spremembah števila članov poslanske skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži predsedniku državnega zbora njihove podpisane pristopne izjave. 122. Člen Dvoje ali več poslanskih skupin se lahko združi v eno poslansko skupino. Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, ali če se iz dela. članstva te stranke ustanovi nova stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Tako ustanovljene nove poslanske skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila poslanska skupina ob konstituiranju državnega zbora. Poslanci, ki izstopijo iz poslanske skupine ali jih posamezna poslanska skupina izloči iz svojega članstva in ne pristopijo k drugi že ustanovljeni poslanski skupini, imajo pravico pod pogoji iz prvega odstavka 120. člena ustanoviti skupino samostojnih poslancev oziroma pristopiti k taki skupini, če je ta že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena skupina samostojnih poslancev. Poslanci morajo o tem, da so pristopili k drugi poslanski skupini ali ustanovili skupino samostojnih poslancev, obvestiti predsednika državnega zbora v treh dneh. 123. člen Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine. Novo ustanovljeni poslanski skupini se zagotavljajo pogoji za delovanje sorazmerno s številom poslancev. IX. DELOVNA TELESA 1. Splošne določbe 124. člen Državni zbor ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov zakonov ter drugih aktov državnega zbora. Poleg delovnih teles, ustanovljenih s tem poslovnikom, ustanavlja državni zbor delovna telesa z odlokom, ki določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. 125. člen Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa določa predsednik državnega zbora. 126. člen Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevaje število poslancev v posameznih poslanskih skupinah. Vsaki poslanski skupini je praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Pri tem državni zbor upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od poslanskih skupin. Poslanske skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih. 127. člen Delovno telo ima predsednika, praviloma enega podpredsednika in sekretarja. Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru. Mesta predsednikov in podpredsednikov praviloma pripadajo poslancem drugih poslanskih skupin. Vodilne funkcije v delovnih telesih, ki opravljajo nadzor nad varnostno-informativnimi in obveščevalnimi službami in v delovnem telesu, ki obravnava vprašanja nadzora državnega proračuna in financ, pripadajo predstavnikom opozicijskih poslanskih skupin. 128. člen Pri izbiri članov delovnih teles je treba upoštevati tudi razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah. Poslanca narodnih skupnosti imata pravico, da sama izbereta delovna telesa, v katerih želita sodelovati. 129. člen Ustanovitev samostojne poslanske skupine se lahko upošteva pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih. O tem odloči državni zbor na predlog predsednika. 2. Odbori državnega zbora 130. člen Državni zbor z odlokom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, za katera so ustanovljena ministrstva, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij. Za pripravo posameznih zakonov in za spremljanje izvajanja zakonodaje na posameznih področjih lahko državni zbor ustanovi odbore za določene naloge. 3. Komisije državnega zbora 131. člen Državni zbor z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev. Državni zbor ima stalne komisije: – komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, – mandatno-imunitetno komisijo, – komisijo za poslovnik, – komisijo za narodni skupnosti. 132. člen Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve: – obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami, – pripravlja in daje državnemu zboru predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev državnega zbora, – daje predloge za sestavo delovnih teles državnega zbora in zasedbo vodilnih funkcij v njih, – pripravlja in daje predloge za sestavo delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in institucijah, – imenuje ali daje soglasje k imenovanju drugih funkcionarjev, če zakon tako določa, – sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev. Poleg nalog, ki izhajajo iz poslovnika, opravlja komisija tudi naloge, ki jih določa zakon. 133. člen Mandatno-imunitetna komisija: – opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, – obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev in sodnikov ustavnega sodišča, – obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata. 134. člen Komisija za poslovnik: – spremlja uresničevanje poslovnika državnega zbora, – razlaga poslovnik, – obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve poslovnika, – opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom. 135. člen Komisija za narodni skupnosti: – obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, – obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti, – obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti, – obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma, – predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti. 4. Naloge delovnih teles in način dela 136. člen V dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom dela delovnega telesa. O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo državnemu zboru. Poročilo državnemu zboru lahko da le matično delovno telo. Poročilo delovnega telesa mora vsebovati stališča in predloge, o katerih je mogoče glasovati v državnem zboru. O posameznih členih zakonov, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic narodnih skupnosti, lahko poda poročilo državnemu zboru neposredno tudi komisija za narodni skupnosti. 137. člen Če delovno telo, ki ni matično, presodi, da je glede posameznega predloga zakona ali glede drugega vprašanja iz svoje pristojnosti zainteresirano podati mnenje, ga poda matičnemu delovnemu telesu. Do tega mnenja se matično delovno telo mora opredeliti in o tem obvestiti zainteresirano delovno telo. Na seji, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, sodeluje njegov predstavnik. Predsednik matičnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles. Če matično delovno telo ne upošteva mnenja zainteresiranega delovnega telesa, lahko poročevalec le-tega predstavi njegovo mnenje na seji državnega zbora. 138. člen Poročilo delovnega telesa o obravnavi zakonskega predloga v posamezni fazi mora biti pisno in mora vsebovati vsa mnenja in predloge. Mnenja in predlogi se nanašajo na spremembo, dopolnitev ali zavrnitev zakonskega predloga. Delovno telo v poročilu posebej opredeli amandmaje k predlogu zakona oziroma poda mnenje o amandmajih, ki so jih vložili drugi upravičeni predlagatelji. Poročilo vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani. Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku državnega zbora najkasneje 8 dni pred sejo državnega zbora. Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji državnega zbora, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa, navedel razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzel glavne dileme iz razprave. 139. člen Delovno telo lahko predlaga državnemu zboru, da zahteva mnenje državnega sveta o vprašanjih, o katerih razpravlja ali odloča. 140. člen Delovno telo pri uresničevanju usmerjevalne in nadzorne funkcije zlasti skrbi za ugotavljanje stanja na posameznem področju, preverja upravičenost interesov raznih družbenih skupin, ki so povezani s področjem, ocenjuje ustreznost zakonodajne ureditve, posebej tudi glede na zakonodajno ureditev področja z ozirom na procese v svetu, preverja učinkovitost uresničevanja sprejetih zakonov in predlaga politiko ter spremlja uresničevanje politike na svojem področju. 141. člen Delovno telo lahko zahteva od vlade, drugih državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike in zakonov ali za ugotavljanje učinkovitosti njihovega uresničevanja. V zahtevi določi rok, v katerem je treba odgovoriti in dati zahtevane podatke in dokumente. 142. člen Delovno telo lahko predlaga, da strokovni oziroma analitično-raziskovalni delavci izvedejo raziskavo. 143. člen Za pridobivanje informacij lahko delovno telo opravi javne predstavitve mnenj, na katere lahko povabi člane vlade, zastopnike raznih interesov, strokovnjake ali druge osebe, za katere presodi, da bi lahko dali koristne informacije. To je delovno telo dolžno storiti, če tako zahteva vsaj četrtina članov. 144. člen Sklic javne predstavitve mnenj se objavi v javnih občilih, da se ga lahko udeležijo zainteresirani posamezniki. 145. člen Za pripravo javnih predstavitev mnenj mora delovno telo vabljene vnaprej seznaniti z vprašanji, ki so predmet javne predstavitve. Lahko jih zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno. 146. člen Delovno telo lahko kot zainteresirano telo obravnava tudi vprašanja v zvezi s sodelovanjem Republike Slovenije s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami na svojem področju. 147. člen Delovno telo lahko sodeluje pri oblikovanju okvirnega programa dela in dnevnega reda sej državnega zbora. Delovno telo lahko predlaga, da se v okvirni program dela ali v dnevni red sej zbora uvrstijo posamezna vprašanja ali vprašanja dolgoročnega oblikovanja politike na področju, za katero je pristojno. Pri tem zlasti opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi zakonov. 148. člen Predsednik delovnega telesa v sodelovanju s podpredsednikom organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev v delovnem telesu ter izvaja sklepe delovnega telesa. 149. člen Strokovno pomoč pri delu delovnega telesa zagotavljajo sekretar delovnega telesa in strokovni sodelavci. Eden izmed sodelavcev posebej skrbi za bazo podatkov delovnega telesa, ki služi kot evidenca dela in kot opora odločanju. 150. člen Seje delovnih teles se sklicujejo v roku, ki praviloma ni krajši od 7 dni. Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj za seje državnega zbora ali za izvajanje drugih nalog, ali kadar to zahteva predsednik državnega zbora, ena poslanska skupina, deset poslancev državnega zbora ali ena tretjina članov delovnega telesa. Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni, jo skliče predsednik državnega zbora. 151. člen Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo državnega zbora, oziroma ko ta poteka, razen kadar državni zbor med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa. 152. člen Z namenom, da se člani delovnega telesa neposredno seznanijo z razmerami ali dejstvi, lahko predsednik delovnega telesa po prejšnjem dogovoru skliče sejo tudi zunaj prostorov državnega zbora. 153. člen Predsednik delovnega telesa določa dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji. Dnevni red seje za javno predstavitev mnenj se določi na seji delovnega telesa. 154. člen Razprava o predlogu zakona in odločanje na seji delovnega telesa se lahko opravi v celoti, po poglavjih ali po členih predlaganega zakona. 155. člen Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi. Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike. O seji delovnega telesa se obvesti predsednik državnega sveta. 156. člen Predstavnik vlade se mora udeležiti seje delovnega telesa, če ta zahteva njegovo navzočnost pri obravnavanju predloga zakona, ki ga vloži drug predlagatelj. 157. člen Matično delovno telo lahko med obravnavo predloga zakona ali pri obravnavi širših vprašanj vabi na svoje seje zunanje strokovnjake in predstavnike zainteresirane javnosti. Strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti na seji delovnega telesa lahko povedo svoja mnenja in stališča, ne sodelujejo pa pri odločanju. 158. člen Predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora lahko sodeluje, na zahtevo delovnega telesa pa mora sodelovati pri obravnavi predloga zakona ali drugega akta v delovnem telesu. 159. člen Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več ko polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča. Če se poslanec iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti poslanec, ki je član iste poslanske skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če državni zbor z aktom o ustanovitvi delovnega telesa ali drugim aktom ni določil drugače. Poslanec, ki nadomešča opravičeno odsotnega poslanca, se mora izkazati s pooblastilom vodje poslanske skupine. 160. člen Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri določanju kandidatov smiselno uporablja ustrezne določbe tega poslovnika o volitvah in imenovanjih. Komisija za narodni skupnosti sprejema sklepe, ki se nanašajo na pravice narodnih skupnosti, s soglasjem predstavnikov narodnih skupnosti. 161. člen O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, po potrebi tudi posebno uradno sporočilo za javnost. Zapisniki sej, ki so zaprte za javnost, v načelu niso tajni. Če naj bi bili v celoti ali deloma nedostopni javnosti, jih mora delovno telo ustrezno označiti. 162. člen Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost. Po koncu seje, ki je bila zaprta za javnost, predsednik delovnega telesa lahko informira javnost o tej seji. Sklep o tem, da bo seja delovnega telesa ali njen del zaprt za javnost, se sprejme na zaprti seji. 163. člen Javnost je zagotovljena, če je novinarjem omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim je spremljanje seje omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki. 164. člen Član brez soglasja delovnega telesa ne sme sporočiti javnosti podatkov o zaprti seji, oziroma o delih seje, ki so bili zaprti za javnost, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma opravljena tiskovna konferenca ali sestavljen zapisnik seje. 165. člen Za seje, ki obravnavajo podatke zaupne narave, velja način, ki je določen za ravnanje z zaupnimi podatki in gradivom. X. AKTI DRŽAVNEGA ZBORA 1. Splošne določbe o aktih 166. člen Državni zbor sprejema zakone, proračunski memorandum, državni proračun, spremembe državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: rebalans državnega proračuna) in zaključni račun državnega proračuna, nacionalne programe na področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, kadar tako določa zakon, ter deklaracije, resolucije, priporočila, odloke, sklepe in obvezne razlage zakonov. 167. člen Državni zbor s proračunskim memorandumom opredeljuje proračunsko politiko, politiko javne porabe in razvojno politiko, posebej pa delež proračunske porabe v družbenem proizvodu, osnovne proporce prihodkov in izdatkov, ter določa skupni obseg prihodkov in izdatkov proračunu. Državni zbor lahko opredeli vsebino proračunskega memoranduma iz prejšnjega odstavka tudi za srednjeročno obdobje. 168. člen Z nacionalnim programom državni zbor, kadar zakon tako določa, opredeli programe dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz državnega proračuna ali drugih javnih sredstev. Državni zbor sprejema nacionalni program po postopku, ki ga poslovnik predpisuje za sprejem zakonov. 169. člen Z deklaracijo izraža državni zbor splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo. 170. člen Z resolucijo državni zbor ocenjuje stanje in obravnava vprašanja na posameznih področjih družbenega življenja ter zavzema stališča do politike na teh področjih. 171. člen S priporočilom državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila. 172. člen Z odlokom državni zbor ureja notranjo organizacijo, način dela in razmerja v državnem zboru. Z odlokom državni zbor odloča tudi o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, ustanavlja javne zavode in javna podjetja, kadar zakon tako določa, ter v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom daje soglasje k aktom javnih zavodov in javnih podjetij, ter ureja druge zadeve splošnega pomena v skladu z zakonom. 173. člen S sklepom državni zbor odloča o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. 2. Zakonodajni postopek
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.