(3)je potrebno priključiti na plinovod po Dunajski cesti. Za oskrbo drugih novih objektov bo potrebno zgraditi nov plinovod po novi dovozni cesti, ki bo priključen na obstoječi plinovod, ki poteka po Cesti Ceneta Štuparja. 5. Elektrika 18. člen Obstoječe električno omrežje Obstoječa trafo postaja Opekarna z visokonapetostnim priključkom 20 KV zadošča za obstoječo zazidavo južnega območja. Predvideno električno omrežje za severni del Predvidena je nova trafo postaja TP 20/0.4 KV moči 630 kVA, kasneje 1000 kVA z 20 KV kabelskim priključkom. Predvideni so novi kablovodi, tipa YHE 49 A 3 x 1 x 70 m/m, pod asfaltiranimi površinami bodo potekali v alkaten ceveh 110 m/m. Visokonapetostna povezava bo potekala od TP Opekarna, v kateri bo potrebno predelati 20 KV stikališče za potrebe TP. Kabelski jaški bodo dimenzije 1,2 x 1,2 x 0,8 m. 6. Telefon 19. člen Obstoječe PTT omrežje 1. faza obravnavanega območja je vezana na telefonsko centralo RC Črnuče. Na Dunajski cesti je v obstoječem jašku št. 81 na razpolago 600 parna rezerva, ki se lahko uporabi za napajanje novih telefonskih naročnikov. Predvideno PTT omrežje za severni del Za napajanje novih telefonskih naročnikov je potrebno zgraditi novo 1x3 vezno kabelsko kanalizacijo v dolžini 545 m. Kabelska kanalizacija je iz PVC/PTT cevi 110/1026 m/m. Vsi jaški so dimenzije 1,1 x 1,8 x 1,9 m. 7. Javna razsvetljava 20. člen Obstoječa javna razsvetljava Po Dunajski cesti in Cesti Ceneta Štuparja je obstoječa javna razsvetljava. Predvidena javna razsvetljava za severni del V 2. fazi območja urejanja bo potrebno zgraditi novo javno razsvetljavo. 21. člen Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju, kolikor bodo potrebne zaradi tolerance gabaritov objektov etapnosti gradnje ali ekonomskih razlogov. VI. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA 22. člen Na južnem delu območja urejanja so med obstoječo pozidavo predvideni le parcialni posegi, ki ne zahtevajo medsebojno usklajene etapnosti izvajanja. Na severnem delu območja je nujna usklajena priprava stavbnega zemljišča s potrebno sanacijo in višinsko regulacijo. Pred ali vzporedno z gradnjo objektov v naslednjih etapah, se mora dograjevati tudi komunalna in prometna infrastruktura s potrebnim številom parkirnih mest. Objekti se lahko gradijo v več etapah. Objekt C se, če se pokaže potreba, lahko gradi etapno oziroma kot več manjših samostojnih enot. Za objekte E je osnovna gradbena enota celoten niz, ki pa se lahko funkcionalno deli na več manjših investitorjev. Pogoj za pričetek gradnje II. faze gradnje (severni del območja urejanja) je predhodna izgradnja dostopne ceste s priključkom na Dunajsko cesto. VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV 23. člen Investitor(
- ji)in izvajalci ureditve severnega dela območja BP6/3 Opekarna Črnuče morajo v začetni fazi urediti tehnično neoporečen, ekološko sprejemljiv in varen način odvodnjavanja vodozbirnega območja s pobočja, ki je bilo z eksploatacijo gline bivše opekarne porušeno. S preoblikovanjem strmin in platojev, ki so posledica nekdanje eksploatacije, v naravnejšo konfiguracijo in z intenzivno zazelenitvijo morajo ustvariti vtis naravnega ozelenjenega območja. Po severnem robu območja je potrebno ponovno vzpostaviti nekdanjo gozdno in požarno intervencijsko pot, ki je bila odstranjena ob zadnjih izkopih gline. Ta pot se na vzhodu naveže na Magajnovo ulico. Investitor(
- ji)so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih (nizov) objektov izvesti tudi zunanjo ureditev, kot jo predvideva ZN. Gradbene parcele, ki ne bodo pozidane v prvi fazi, morajo investitorji vzdrževati v hortikulturno urejenem stanju, ali pa jim morajo določiti tako začasno namembnost, ki ne bo niti funkcionalno niti vizualno motilna za ostalo območje (športne površine, zunanje skladiščenje in parkiranje). Osnovna obveznost investitorjev pri gradnji in proizvodnih procesih na območju urejanja je preprečitev negativnih vplivov na okolje. To velja za sprotno čiščenje odpadnih voda, dimnih plinov, preprečevanje prekomernega hrupa, požarno varnost in skladiščenje nevarnih snovi po predpisih. Odpadno tehnološko vodo je potrebno najprej očistiti v lastnih čistilnih napravah in usedalnikih uporabnikov do stopnje, ko jo je dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Če so tehnološke vode onesnažene s strupenimi snovmi je treba predvideti reciklažni sistem, sedimente pa odvažati na za to določeno deponijo. Meteorno vodo z utrjenih površin je treba najprej očistit v lovilcih maščob in jo skupaj z vodo s streh, očiščeno preko usedalnikov, voditi v ločeno kanalizacijo meteorne vode. Koncentracija primesi v zraku ne sme presegati meje prašne usedline 10 g/m2 na mesec. Vsako preseganje kot tudi izpuščanje drugih nevarnih in neprijetnih plinov v zrak morajo uporabniki preprečiti s filtrirnimi napravami. Dovoljena raven hrupa je maksimalno 50 dB (A) nočno in 70 dB (A) dnevno s tem, da na robnih območjih s stanovanjskimi površinami ne presega vrednosti za stanovanjska območja 40 dB (A) nočno in 60 dB (A) dnevno. Za zagotovitev požarne varnosti je treba upoštevati požarnovarnostne odmike med objekti in napravami in omogočiti dostope za urgentna vozila. Izvedena mora biti hidrantna mreža na osnovi Strokovne požarnovarnostne ocene gradnje oziroma posegov v prostor. Tehnološke in sanitarne odpadke je treba zbirati v oddvojenih zabojnikih. Sanitarne odpadke je treba odvažati na sanitarno deponijo. Tehnološke in posebne (nevarne) odpadke pa je treba odvažati organizaciji, pooblaščeni za zbiranje tovrstnih odpadkov, namenjenih za nadaljnjo predelavo ali uničenje. Za vse posege v prostor, ki so predvideni z ZN, vendar zanje še hi znana tehnologija, je pred izdajo lokacijskega dovoljenja potrebna strokovna preverba s stališča varovanja okolja na osnovi dejanskega programa investitorja. Pri izdelovalcu ZN si morajo investitorji za vsak tak poseg pridobiti strokovne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja, dopolnjene s strokovno oceno o varovanju talne vode, strokovno oceno o varovanju zraka, strokovno oceno varstva pred prekomernim hrupom in strokovno oceno Varstva pred požarom. Poleg tega morajo predložiti spisek količin nevarnih snovi v tehnološkem procesu, spisek nevarnih odpadkov in način uničenja in izjavo o varstvu pred hrupom. VIII. KONČNE DOLOČBE 24. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, podjetjem, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Ljubljana Bežigrad, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana in pri Krajevni skupnosti Franc Ravbar Črnuče. 25. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe – Urbanistična inšpekcija. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 351-7/87-8 Ljubljana, dne 7. oktobra 1993. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Franci Polak l. r. Kazalo Na vrh