← Slovenija

Zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slo

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

  1. člena in prvega odstavka
  2. člena ustave Republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske. železnice Razglašam zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
  3. decembra
  4. Št. 0100-160/93 Ljubljana, dne
  5. decembra
  6. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. ZAKON O NAČINU OPRAVLJANJA IN FINANCIRANJA PROMETA NA OBSTOJEČI ŽELEZNIŠKI MREŽI TER REORGANIZACIJI IN LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU JAVNEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZNICE I. SPLOŠNA DOLOČBA
  7. člen Ta zakon opredeljuje železniške prometne storitve, določa pogoje in način njihovega opravljanja v delu, ki ga zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) zaradi javnega interesa, ureja gospodarjenje z železniško infrastrukturo, ter določa reorganizacijo in način lastninskega preoblikovanja javnega podjetja Slovenske Železnice Ljubljana p.o. (v nadaljnjem besedilu: Slovenske železnice). II. PROMETNE STORITVE
  8. člen Železniške prometne storitve so prevoz potnikov (storitve železniškega potniškega prometa) in blaga (storitve železniškega tovornega prometa) v notranjem in mednarodnem prometu po železnici in storitve, ki so neposredni pogoj za njihovo opravljanje (vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture, varnost in urejenost železniškega prometa). Železniške prometne storitve se opravljajo na način in pod pogoji; ki jih določajo zakon, železniške konvencije in splošni pogoji prevoza.
  9. člen V okviru železniških prometnih storitev zagotavlja država zaradi javnega interesa: – storitve vzdrževanja in razvoja železniške infrastrukture – storitve železniškega potniškega prometa; – storitve železniškega kombiniranega prometa; – varnost in urejenost železniškega prometa. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše način opravljanja storitev iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka. Storitve iz četrte alinee prvega odstavka tega člena se opravljajo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
  10. člen Sredstva za financiranje vzdrževanja in razvoja železniške infrastrukture ter sofinanciranje železniških prometnih storitev iz prejšnjega člena se zagotavljajo iz: – nadomestila za uporabo železniške infrastrukture; – cene železniških prometnih storitev; – proračuna države; – iz kreditov, za katere da poroštvo država na podlagi posebnega zakona; – iz sredstev vlaganj tujih oseb pod pogoji zakona.
  11. člen Nacionalni program, ki vsebuje dolgoročno strategijo razvoja, železniškega prometa, ki ga zagotavlja država zaradi javnega, interesa, sprejme Državni zbor.
  12. člen Železniške prometne storitve opravlja javno podjetje v obliki delniške družbe. Javno podjetje iz prejšnjega odstavka opravlja železniške prometne storitve iz
  13. člena tega zakona. Za opravljanje železniških prometnih storitev iz
  14. člena tega zakona lahko vlada podeli koncesijo v skladu z zakonom.
  15. člen Za opravljanje storitev železniškega potniškega prometa in storitev železniškega kombiniranega prometa sklene vlada pogodbo z javnim podjetjem iz prvega odstavka
  16. člena tega zakona oziroma koncesijsko pogodbo s koncesionarjem. Pogodba iz prejšnjega odstavka obvezno vsebuje: – vrsto prometnih storitev; – kakovost in obseg storitev; – časovno in kontinuirano obveznost opravljanja storitev (trajnost, neprekinjenost, urejenost, ustreznost); – cene storitev; – način oblikovanja in spremembe cen storitev; - način plačila storitev; – začetek in čas trajanja pogodbe; – način finančnega in strokovnega nadzora; – razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah; – medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem pogodbe; – pogoje in osnove za spremembo pogodbe; – pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja pogodbe.
  17. člen Ob izrednih okoliščinah, ki jih ugotovi vlada (elementarne nesreče, motnje v gospodarstvu, ipd.) lahko vlada določi prednost železniških prevoznih storitev. Ob dodatnih stroških prevoznika zagotovi njihovo pokritje.
  18. člen V času stavke v javnem podjetju iz prvega odstavka
  19. člena tega zakona morajo delavci zagotavljati opravljanje, železniškega prometa v skladu s predpisi o varnosti in opravljati železniške prometne storitve potniškega prometa v obsegu mednarodnega potniškega prometa in primestnega potniškega, prometa (dnevne migracije), pri storitvah tovornega prometa pa prevoz blaga v mednarodnem prometu ter prevoz živine, hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. S kolektivno pogodbo se v skladu za zakonom določijo dela in naloge iz prvega odstavka tega člena in način njihovega opravljanja med stavko. Železniške prometne storitve iz prvega odstavka tega člena morajo opravljati v času stavke delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa, v skladu z zakonom. S koncesijsko pogodbo med vlado in koncesionarjem se določijo železniške prometne storitve, ki jih je koncesionar dolžan opravljati v času stavke v skladu s pogoji iz prvega in tretjega odstavka tega člena. III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
  20. člen Železniška infrastruktura obsega: – proge s spodnjim, in zgornjim ustrojem; - telekomunikacijske, signalno-varnostne, elektrovlečne elektroenergetske ter druge postroje in naprave na progi; – stavbe, namenjene za opravljanje železniškega prometa; – zemljišča, ki funkcionalno pripadajo progi in objektom iz prejšnjih alinej. Železniško, infrastrukturo iz prejšnjega odstavka upravlja javno podjetje iz
  21. člena tega zakona.
  22. člen Za storitve vzdrževanja in storitve razvoja železniške infrastrukture sklene vlada pogodbo z javnim podjetjem iz prvega odstavka
  23. člena tega zakona oziroma koncesijsko pogodbo s koncesionarjem. Pogodba iz prejšnjega odstavka obvezno vsebuje: – predmet pogodbe in medsebojne pogodbene obveznosti; – način in roke izpolnjevanja medsebojnih pogodbenih obveznosti; – ceno oziroma način njenega oblikovanja in spreminjanja; – dolžnost izvajalca poročati vladi o vseh dejstvih, ki utegnejo vplivati na izvedbo pogodbe; – način finančnega: in strokovnega nadzora; – pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja pogodbe; – razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah; – primere in pogoje spreminjanja pogodbe.
  24. člen Uporaba železniške infrastrukture je dovoljena pod naslednjimi pogoji: – prost pristop uporabnikov, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje; – uporaba infrastrukture na način, predpisan z zakonom; – odplačna uporaba. Vlada predpiše višino nadomestila za odplačno uporabo, način plačila nadomestila in namen nadomestila. IV. RAČUNOVODSTVO IN REVIZIJA
  25. člen Kot izvajalec železniških prometnih storitev iz
  26. člena tega zakona, vodi javno podjetje iz prvega odstavka
  27. člena tega zakona oziroma koncesionar ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun za železniško infrastrukturo, za železniške prometne storitve in v njihovem okviru za storitve, ki se opravljajo zaradi javnega interesa.
  28. člen Pri izvajalcih železniških prometnih storitev iz
  29. člena tega zakona se obvezno letno pregledajo računovodski izkazi v skladu z zakonom. V. REORGANIZACIJA
  30. člen Vlada reorganizira Slovenske železnice v javno podjetje v obliki delniške družbe po določbah zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) in tega zakona. Edini ustanovitelj družbe iz prejšnjega odstavka je država, ki jo zastopa vlada. Dokler je država edini delničar, opravlja vlogo skupščine družbe vlada.
  31. člen Nadzorni svet javnega podjetja iz
  32. člena tega zakona je sestavljen iz devetih članov. V soglasju z Državnim zborom imenuje štiri člane vlada, štiri člane pa svet delavcev. Predsednika nadzornega sveta imenuje Državni zbor. Splošni akt javnega podjetja Slovenske železnice definira sestavo sveta delavcev ob upoštevanju zastopanosti delavcev iz posameznih delov proizvodnega procesa in definiranosti časa profesionalnega dela iz Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93). Delavci javnega podjetja izvolijo v svet delavcev po enega profesionalnega predstavnika delavcev na vsakih 2000 zaposlenih delavcev v podjetju.
  33. člen Nadzorni svet iz prejšnjega člena ima poleg pristojnosti določenih v zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) še naslednje pristojnosti: – zagotavlja izvajanje, odločitev skupščine o pogojih za delovanje javnega podjetja: – predlaga skupščini imenovanje uprave javnega podjetja; – spremlja pristop javnega podjetja k mednarodnim pogodbam, ki zadevajo izvajanje železniškega prometa, z ustreznimi železniškimi upravami in organizacijami drugih držav.
  34. člen Za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja iz
  35. člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93), razen določb prvega odstavka
  36. člena in
  37. člena. VI. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
  38. člen Javno podjetje iz
  39. člena tega zakona gospodari in opravlja dejavnost s sredstvi, ki so na dan uveljavitve tega zakona pripadala Slovenskim železnicam, razen počitniških kapacitet.
  40. člen Na javno podjetje iz
  41. člena tega zakona se prenesejo vsa sredstva razen počitniških kapacitet, ki so na dan uveljavitve tega zakona pripadala: – javnemu podjetju Slovenske železnice, – SŽ-Podjetje za vzdrževanje železniških vozil Ljubljana Moste, – SŽ-Podjetje za vzdrževanje železniških vozil Ljubljana, Šiška. – SŽ-Podjetje za vzdrževanje železniških vozil Divača, – SŽ-Podjetje za vzdrževanje, železniških vozil Maribor, – SŽ-Podjetje za vzdrževanje železniških voz Dobova, – SŽ-Podjetje za vzdrževanje železniških voz Ptuj.
  42. člen Lastninsko se: – SŽ-TTG Slovenijaturist Ljubljana, – SŽ-Zdravilišče Atomske Toplice Podčetrtek, – SŽ-Špedicija za mednarodni in notranji promet Feršped Ljubljana, – SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, – SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, – SŽ-Consulting-Podjetje za izvajanje investicij Ljubljana, – SZ-Projektivno podjetje Ljubljana, – Prometni institut Ljubljana, d.o.o. preoblikujejo po ugotovitvi deleža Slovenskih železnic v njihovem družbenem kapitalu, ki je posledica ustanovitvenih vložkov ali vlaganj v njihovo dejavnost. Tako ugotovljeni deleži se prenesejo na javno podjetje iz
  43. člena tega zakona. Če so bile organizacije iz prvega odstavka tega člena že lastninjene se opravi revizija po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93) in na njeni podlagi ugotovijo deleži. Vlada podrobneje predpiše način in metode za izvajanje določb tega člena.
  44. člen Lastninsko se: – SŽ-Železniška srednja šola Ljubljana, – SŽ-Železniška srednja šola Maribor, – SŽ-Železniški zdravstveni dom Ljubljana, – SŽ-Zdravstveni center Maribor preoblikujejo po določbah zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91-I). VII. PREHODNE DOLOČBE
  45. člen Do sprejema novih splošnih aktov uporablja javno podjetje iz
  46. člena tega zakona obstoječe akte, če niso v nasprotju z zakonom.
  47. člen Vlada izda predpise iz 3., 12.,
  48. člena in četrtega odstavka
  49. člena tega zakona v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.
  50. člen Javno podjetje iz
  51. člena tega zakona oziroma izvajalec železniških prometnih storitev iz
  52. člena tega zakona, vodi ločeno računovodsko evidenco v skladu s
  53. členom tega zakona najkasneje z dnem uveljavitve tega zakona.
  54. člen Pravni naslednik za obveznosti, ki do uveljavitve tega zakona izhajajo iz posojilnih pogodb za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture iz
  55. člena tega zakona, ostane z dnem uveljavitve tega zakona javno podjetje iz
  56. člena tega zakona. Sredstva za poravnavo zapadlih obveznosti za kredite najete za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture iz
  57. člena tega zakona, ki so določena v sanacijskem programu Slovenskih železnic, zagotavlja v skladu s
  58. členom tega zakona država v proračunu za posamezno leto.
  59. člen Javno podjetje iz
  60. člena tega zakona najema kredite za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture iz
  61. člena tega zakona v skladu s četrto alineo prvega odstavka
  62. člena tega zakona. VIII. KONČNE DOLOČBE
  63. člen Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Družbeni dogovor o financiranju železniške infrastrukture (Uradni list SFRJ, št. 38/89).
  64. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/93-3/3 Ljubljana, dne
  65. decembra
  66. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.