Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 - Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, stran 537.

Na podlagi

1. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) in
2. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 28/91) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na. seji zbora združenega dela dne
4. 1993, zbora krajevnih skupnosti dne
6. 1993 in družbenopolitičnega zbora dne
8. 1993 sprejela ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice I. UVODNE DOLOČBE
9. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko cel6to V 10 - Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. proj.
11. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in RS, št. 23/91-I) s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in RS, št. 40/92) ter zakonom o planiranju v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in vsebujejo: v tekstualnem delu: - besedilo odloka, - soglasja pristojnih Organov, organizacij in skupnosti, - seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine. v grafičnem delu: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane na načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000, - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:
13. člen Meje planske celote in posameznih območij urejanja so prikazane v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000 in v katastrskih načrtih v merilu 1:
15. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V 10 - Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z oznakami območij urejanja: VS 10/1-1 Radna VS 10/1-2 Radna VS 10/2 Radna VS 10/3 Mala vas VS 10/4 Komanija VS 10/5 Brezovica VS 10/6 Brezovica VS 10/7 Brezovica VS 10/8 Vnanje Gorice VS 10/9 Vnanje Gorice VS 10/10 Vnanje gorice VS 10/11 Vnanje Gorice VS 10/12 Plešivica VS 10/13-1 Notranje Gorice VS 10/13-2 Notranje Gorice VS 10/14-1 Notranje Gorice VS 10/14-2 Notranje Gorice VS 10/15 Notranje Gorice VM 10/1 Brezovica VT10/1 Avtocesta VT10/2 Območje ŽG in izven ureditvenih območij naselij v območjih ureja ja z oznakami: VG 10/1, VG 10/2, VK 10/1, VK 10/2, VK 10/
16. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
17. člen Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
18. člen Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti: S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti O - površine za osrednje dejavnosti I - površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo M - površine za mestne javne službe, servise in pokopališča P - površine za proizvodnjo, skladišča in terminale . T - površine za promet R - parkovne, športne in rekreacijske površine E - območja za površinsko pridobivanje rudnin G - gozdne površine K - kmetijske površine
19. člen Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake: 1 - območja za blokovno gradnjo 2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo 3 - območja za osrednje dejavnosti 4 - območja za mešane dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti, drobno gospodarstvo) 5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo 6 - območja za servise in skladišča 7 - območja za komunalne dejavnosti 8 - parkovna, športna in rekreacijska območja 9 - zelene površine in pokopališča Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava B - strnjena zazidava C - kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo D - vaška jedra E - hale in paviljoni F - tehnološki objekti G - dnevni kopi
20. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
21. člen Območja za blokovno gradnjo V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi: - novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov, - gradnja skupnih garaž stanovalcev.
22. člen Območja za individualno stanovanjsko gradnjo V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja stanovanjskih objektov, - gradnja objektov osnovne preskrbe, - gradnja objektov storitvenih dejavnosti, - gradnja objektov zdravstva, šolstva in otroškega varstva, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev, - gradnja objektov za šport in rekreacijo, - gradnja gospodarskih objektov in hlevov, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute in nadstrešnice. Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in. če posegi ne motijo bivalnega okolja. V območju z oznako B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, dovoljena le, kolikor je takšen poseg oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno. Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
23. člen Območja za osrednje dejavnosti V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice, pošta ipd.), - gradnja objektov in lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino, - gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo, - gradnja objektov družbenih dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev, - gradnja parkirnih in garažnih objektov, - gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic, platojev in dostavnih ramp. Spremembe namembnosti so dovoljene le za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
24. člen Območja mešanih dejavnosti V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg enakih posegov in pod enakimi pogoji, kot so navedeni v
25. in.
26. členu tega odloka, dovoljena tudi: - gradnja objektov drobnega gospodarstva. O posegu v prostor teh morfoloških enot, ki se nanaša na uvedbo nove ali spremembo obstoječe dejavnosti, je pred izdelavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan pridobiti celostno oceno o predvidenih programih z vidika varovanja okolja (onesnaževanje zraka, varstvo pred hrupom. varstvo voda. odstranjevanje komunalnih odpadkov ipd.).
27. člen Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov za šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo, - gradnja objektov za šport in rekreacijo, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih, kot so nadstrešnice in zaščitne ograje. Dopolnilna gradnja, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dovoljene, če je zemljišče dovolj veliko in če so izpolnjene svetlobnotehnične zahteve.
28. člen Območja za servise in skladišča V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav za servisne in skladiščne dejavnosti.
29. člen Območja za komunalne dejavnosti V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav, potrebnih za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, - gradnja objektov in naprav, potrebnih za vzdrževanje in obratovanje čistilne naprave (črpališča).
30. člen Poleg možnih posegov v prostor, kot jih za posamezne morfološke enote določajo 8., 9., 10., 11.,
31. in
32. člen tega odloka, so v teh morfoloških enotah dovoljeni tudi posegi: - postavitev začasnih objektov, - postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - postavitev ograj, - ureditev parkirišč, - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi, - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, - vodnogospodarske ureditve, - gradnja objektov za potrebe SO in DZ, - nadzidave in prizidave obstoječih objektov, - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, - rušitve in nadomestna gradnja, - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru osnovne namembnosti morfološke enote.
33. člen Parkovna, športna in rekreacijska območja V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali), ob pogoju, da se ti objekti gradijo na komunalno opremljenem zemljišču, - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, - vodnogospodarske ureditve, - urejanje zelenih površin, - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - postavitev mikrourbane opreme.
34. člen Zelene površine in pokopališča V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi: - urejanje zelenih površin, - urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, - postavitev mikrourbane opreme, - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - urejanja in širitve obstoječih pokopališč ter znotraj njih gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov, - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, - vodnogospodarske ureditve.
35. člen Območja urejanja z oznakami VK in VG V območjih urejanja z oznakami VK in VG, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine ter obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi: - kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdno-gospodarski dejavnosti, - melioracije zemljišč, - izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstaja istovrstno črpališče naravnih surovin, v lokacijskem dovoljenju pa je treba predpisati rok črpanja in način sanacije zemljišča, - vodnogospodarske ureditve, - gradnje objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, - širitev in ureditev pokopališč, - postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), - postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa in v varovalnem pasu ceste, - na objektih in napravah so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je potrebno ohranjati obstoječe gabarite, in gradbeno linijo objektov ter ohranjati značilne arhitektonske elemente, - gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja urbane rabe ali območij razpršene gradnje. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije. Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva, gozdarstva ter varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje.
36. člen Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so izjemoma dovoljeni posegi, navedeni v
37. in
38. členu odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitev območja. Pogoj je, da zemljišče ni večje od 1000 m2 in da je s treh strani obdano z obstoječimi objekti. Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
39. člen Izven ureditvenih območij naselij, kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je pod pogojem, da ni motena osnovna namembnost območja in varstvo naravne in kulturne dediščine, dovoljena tudi: - gradnja ali ureditev športnih objektov in naprav, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost v območju, - ureditev zelenih in parkovnih površin. Za tovrstne posege je potrebno izdelati strokovno presojo posega v prostor. Odločitev sprejme Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
40. člen Začasni objekti Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Za postavitev začasnih objektov za zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev kraja, je potrebna urbanistična preveritev.
41. člen Prometne površine V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje, le s soglasjem upravljalca ceste. V varovalnem. pasu železnice je znotraj zazidljivih površin dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave le s soglasjem Železniškega gospodarstva Ljubljana.
42. člen Vodne površine Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100
43. pogostnosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodnogospodarstvo. Vključena so tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov. Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanju ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnim poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljali vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. Za posege v vodotoke in v 20m obvodnem pasu je treba pridobiti pogoje tudi od Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
44. člen Splošna obramba in družbena zaščita Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je možno predvideti ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev. Za vse posege v območjih prepovedane oziroma omejene gradnje je potrebno pridobiti soglasje organa za SO in DZ.
45. člen Varstvo pred požari Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
46. člen Zagotoviti je treba nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlekah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij. Prometnice, na katere se priključujejo transportne poti. omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve. V delih območij urejanja, ki mejijo na gozdne površine, morajo biti novogradnje od gozdnega roba oddaljene za eno sestojno višini odraslega sestoja. Za vse posege v 30 m širok pas ob gozdu je potrebno pridobiti soglasje Javne gozdarske službe gozdnogospodarskega območja Ljubljana in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
47. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
48. člen Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po: - zasnovi izrabe zemljišč, - odmiku od sosednjih objektov, - sestavi stavbnih mas, - višinskih gabaritih in gradbeni črti, - naklonu streh in smereh slemen, - razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, - merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, - barvi in teksturi streh in fasad, - načinu ureditve odprtega prostora, - načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
49. člen V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta. - vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7m od roba cestišča. - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve, - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti.
50. člen Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti: - krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, - značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi), - naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), - krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves). Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij se morajo uporabljati naravni materiali.
51. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, - kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
52. člen Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.
53. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
54. člen Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč, - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje), - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje), - proste površine, intervencijske poti.
55. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
56. člen Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so navedeni v seznamu iz
57. čl. tega odloka, se smejo izvajati le v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine.
58. člen Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
59. člen Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti in območja ter režimi njihovega varovanja so navedeni v seznamu, navedenem v
60. členu tega odloka.
61. člen Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti ali po režimu varovanja v: - naravne spomenike in dediščino z oznako N, pri čemer se označuje z N1 - gozdni rob N2 - ostanki gozda N3 - mokrotni travniki N4 - vodotok in obrežna vegetacija N5 - dominantna drevesa N6 - skupina drevja z grmovjem N7 - osamelci N8 - izvir - arheološko dediščino z oznako A, pri čemer se označuje z Al - prvo stopnjo varstvenega režima A2 - drugo stopnjo varstvenega režima A3 - tretjo stopnjo varstvenega režima A3M - modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima - kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, gradovi, znamenja) - etnološke spomenike in dediščino z oznako E, pri čemer se označuje z. El - posamični objekt, stavbna dediščina E2 - skupine objektov E3 - varovano ulično linijo E4 - vedute, ranljivost prostora - zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S.
62. člen Režimi varovanja arheološke dediščine z oznako A: Al - S prvo stopnjo varstvenega režima se ohranja dediščino oziroma spomeniško območje nespremenjeno ali raziskano, se jo prezentira na prostem ali v primerno oblikovanem okolju, lahko tudi v sklopu stavb. Za prezentacijo in prostorske rešitve okolice je potreben poseben konservatorski program, ki ga izdela pooblaščena organizacija za varstvo dediščine ob pomoči širše strokovne komisije. Na terenu, varovanem s to stopnjo varstvenega režima, mora raba prostora ostati nespremenjena. Radikalni melioracijski posegi so dovoljeni le ob zadostitvi. spomeniško-varstvenih pogojev. A2 - Z drugo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v prostor sistematična arheološka raziskovanja, ki določijo nadaljnji postopek. Dediščina se lahko prezentira, lahko pa se ob ustrezni dokumentaciji rešijo le najdbe, teren pa sprosti v druge namene. O tem postopku odloča pooblaščena organizacija za varstvo dediščine. lahko tudi s pomočjo posebne strokovne komisije. Raba prostora na takem terenu naj bi ostala nespremenjena, morebitna nova namembnost (urbanizacija itd.) je možna le po zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev. A3 - S tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva le strokovni arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma natančneje v zemeljske plasti zaradi morebitnih arheoloških najdb ali zaradi izpopolnitve dokumentacije. Nadzor določi pooblaščena organizacija za varstvo dediščine. Raba prostora se lahko spremeni, dovoljeno je tudi popolno prestrukturiranje tkiva, ob zadostitvi spomeniško varstvenih pogojev. Z modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v zemeljske plasti vrtanja za ugotavljanje prisotnosti P205, kot važnega indikatorja človekove prisotnosti skozi daljše časovno obdobje in tudi v t.im. arheoloških obdobjih. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo odločeno, ali se prizadeti teren razišče, ali pa sprosti za nadaljnje posege. Režimi varovanja etnoloških spomenikov in dediščine z oznako El: Varstveni režim I. stopnje Posamične objekte se varuje v neokrnjeni obliki, izjemoma je dovoljena zamenjava kritine, ki pa mora biti po barvi in rastru prilagojena historičnim oblikam. Varstveni režim II. stopnje Varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, značilno oblikovanih napuščev in zatrepov, barve in rastra strešne kritine, varovanje fasadne členitve, obokanih prostorov, arhitektonskih detajlov in poslikave objekta /fresk in šivanih robov/, varovanje strukture fasadnega ometa in ostale fasadne plastike, načelno varovanje tlorisa, oziroma razporeda prostorov, kolikor je ta še avtentičen in regionalno značilen, pri adaptacijah se morajo novi elementi v proporcih prilagoditi obstoječim stavbnim členom, posegi so možni v skladu s smernicami spomeniške službe. Varstveni režim III. stopnje Varovanje razmerja stavbnih gmot-, višinskih gabaritov, strešnih naklonov ter barve in rastra kritine, varovanje posameznih fragmentarno ohranjenih pričevalnih in likovnih detajlov. Režim varovanja zgodovinskih spomenikov in zgodovinske dediščine iz obdobja NOV z oznako S: I. stopnja varstvenega režima določa nespremenjenost, neokrnjenost in izvirnost dediščine v celoti. Izvajajo se lahko le vzdrževalna, restavratorska in konservatorska dela za izboljšanje izvirnega stanja. Avtentično vizualno območje je treba varovati v največji možni meri. Z režimom II. stopnje je predvidena na območjih in objektih ohranitev izvirnega stanja. Spremembe ne smejo biti v nasprotju s potrebami upravičenega varstva, čeprav se lahko velika območja v nekaterih delih preuredijo za načrtovane spremembe v prostoru. Z režimom III. stopnje se na objektih in območjih dovoljuje preoblikovanje stanja, vendar z največjo možno mero varovanja izvirnosti objekta ali zgodovinske funkcije.
63. člen Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje. Izsuševanje močvirij in spreminjanje rastiščnih pogojev je dopustno le ob soglasju LRZVNKD.
64. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
65. člen Prometnice ž dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne, intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa in upravIjalca ceste.
66. člen Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: - 230 m varovalni pas za avtocesto s štirimi voznimi in dvema odstavnima pasovoma, sredinskim in stranskimi zelenimi pasovi, - 60 m varovalni pas za štiripasovno cesto za mešani motorni promet, s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce, avtobusnimi postajališči izven vozišča in stranskimi zelenimi pasovi, - 30 m varovalni pas ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in avtobusnimi postajališči izven vozišča, - 12 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce, - 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce, - 6 m varovalni pas za lokalne dovoze.
67. člen Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
68. člen Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje: - 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča, - 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce, - 6 m rezervat za lokalne dovoze.
69. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je potrebno predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč. Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
70. člen Skupna širina varovalnega pasu železniške proge izven postaj je 45m. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. Posege v varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.
71. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
72. člen V rezervatih in varovalnih pasovnih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
73. člen Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
74. člen Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Kanalizacijsko omrežje: Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje. Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov v Ljubljani in navodila za gradnjo gnojišč in greznic. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke. Vodovodno omrežje: Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov
75. Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah. Pred izgradnjo vodovodnega omrežja je možna začasna vodooskrba iz kapnic. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme. Električno omrežje: Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja. Plinovod: Magistralni plinovod ima ožji varovalni pas s skupno širino 60 m in širši varovalni pas širine 400 m. Za vse posege v prostor v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca magistralnega plinovodnega omrežja. Javna razsvetljava: Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa. Kabelsko razdelilni sistem - KRS: Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
76. Merila in pogoji za varovanje okolja
77. člen Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
78. člen Varstvo zraka: Treba je: - meriti emisije posameznega vira možnega onesnaženja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom, - ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti. - Varstvo pred hrupom: Treba je: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in napravah, - zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti, - izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški. progi, - spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih. Varstvo voda in vodnih virov: Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob morebitnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže. Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno opravljati analizo odpadnih voda. ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge - rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. V območju varstvenih pasov vodnih virov je treba pri posegih v prostor upoštevati določila o varstvu pitne vode v Ljubljani. Vse vire onesnaževanja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim preje sanirati. Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. Odstranjevanje odpadkov: Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati: - da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, - odjemno oziroma zbirno, mesto mora biti praviloma ha funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini, - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj. Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih bratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov. III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
79. člen Območje urejanja VS 10/1-1 Radna Morfološka enota 2A/7: - novogradnje so praviloma atrijske hiše, vertikalni gabarit max. P+M, smer slemena daljših stranic pravokotna na dovozno cesto na severozahodni strani, naklon strešin 40x, barva kritine enotna (rdeča ali rjava), - velikost gradbenih parcel je načeloma do 500m2 za en objekt pri dvojčku, oziroma do 600 m2 pri prostostoječem objektu.
80. člen Območje urejanja VS 10/1-1 in VS 10/1-2 Radna Za oskrbo s sanitarno in požarno vodo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno omrežje. Na tem področju je predvidena tudi izgradnja večjega vodohrana ljubljanskega vodovodnega sistema.
81. člen Območje urejanja VS 10/2 Radna Novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so možne pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo s priključnim 20 KV vodom. Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. V varovalnem pasu avtoceste je gradnja stanovanjskih območij možna pod pogojem, da se pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma v fazi priprave in oddaje stavbnih zemljišč zgradi ustrezno aktivno protihrupno zaščito; potrebno je varovati rezervat za izvedbo aktivne protihrupne zaščite (nasip, zasajen z vegetacijo) in upoštevati predvideno traso primestne železnice. Izvedba protihrupne zaščite ne bremeni izvajalca oziroma vzdrževalca ceste.
82. člen Območje urejanja VS 10/3 Mala vas Novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so možne pod pogojem, da se zgradi transformatorsko postajo s priključnim 20 kV vodom. Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. V varovalnem pasu avtoceste je gradnja stanovanjskih območij možna pod pogojem, da se pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma v fazi priprave in oddaje stavbnih zemljišč zgradi ustrezno aktivno protihrupno zaščito; potrebno je varovati rezervat za izvedbo aktivne protihrupne zaščite (nasip, zasajen z vegetacijo) in upoštevati predvideno traso primestne železnice. Izvedba protihrupne zaščite ne bremeni izvajalca oziroma vzdrževalca ceste.
83. člen Območje urejanja VS 10/4 Komanija Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. V varovalnem pasu avtoceste je gradnja stanovanjskih območij možna pod pogojem, da se pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma v fazi priprave in oddaje stavbnih zemljišč zgradi ustrezno aktivno protihrupno zaščito; potrebno je varovati rezervat za izvedbo aktivne protihrupne zaščite (nasip, zasajen z vegetacijo). Izvedba protihrupne zaščite ne bremeni izvajalca oziroma vzdrževalca ceste. Morfološka enota 2A/9: - možni so posegi v prostor, ki so dovoljeni za morfološke enote z oznako 2 ob pogoju, da se upošteva zazidalno zasnovo in parcelacijo, prikazano v grafičnem delu, - novogradnje so praviloma prostostoječe hiše (izjemoma dvojček), vertikalni gabarit mora biti usklajen z obstoječimi objekti, max. do P+l, streha dvokapnica, naklon strešin 30x, kritina opečna (temna), avtohtono drevje ob jarkih je treba ohraniti v največji možni meri, - ob upoštevanju obstoječe parcelacije in omejitev v prostoru, velikost gradbenih parcel variira od 600-1200 m2, - pri daljnovodu, ki poteka v smeri V-Z, je treba upoštevati 20-metrski varovalni pas, odmik objektov od osi naj bo vsaj 10 m oziroma od roba cestišča pa 7,5 m, - odmik objektov od opuščenega tira železniške proge na jugu mora biti vsaj 12m, - lokalno dovozno cesto je treba izvesti krožno in jo priključiti na obstoječo dovozno cesto na vzhodni strani.
84. člen Območje urejanja VS 10/5 Brezovica Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi del primarnega vodovoda 0250 po cesti Ljubljana-Vrhnika in preurediti obstoječe lokalno vodovodno omrežje.
85. člen Območje urejanja VS 10/6 Brezovica Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. Morfološke enote 2A/2,3,4: - v delih, ki mejijo na morfološko enoto 5C/1, so možni posegi v prostor, ki so dovoljeni za morfološke enote z oznako 2, razen gradnje objektov storitvenih dejavnosti in drobnega gospodarstva ter gospodarskih objektov in hlevov. Morfološke enote 2A/2,3,4,8,9,10,11: - novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, vertikalni gabarit usklajen z obstoječimi objekti, max. do P + 1(M), - v delih morfoloških enot 2A/2,3,4, ki mejijo na morfološko enoto 5C/1, je dovoljen odmik novih stanovanjskih objektov od šolskega zemljišča najmanj 5 m oziroma vsaj 15 m od šolskega poslopja, vertikalni gabarit pa max. pritličje z izkoriščenim podstrešjem, - velikost gradbenih parcel je načeloma 600 - 700 m2, - dostope je treba urediti iz predvidenih dovoznih cest, - nove dovozne ceste je treba izvesti v skladu z rešitvijo prikazano v grafičnem delu. Morfološka enota 5C/1: - objekt osnovne šole je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje ali začasno izvesti lokalno čistilno napravo, - maksimalna raven hrupa ne sme presegati druge stopnje hrupne obremenjenosti.
86. člen Območje urejanja VS 10/7 Brezovica Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. Morfološke enote 2A/3,4,5,6,8: - novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, vertikalni gabarit je do max. P+1(M), - velikost gradbenih parcel je načeloma do 600 m, - nove dovozne ceste je treba izvesti v skladu z rešitvijo, prikazano v grafičnem delu
87. člen - Območje urejanja VS 10/8 Vnanje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Morfološka enota 3A/1: - novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so možne pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo s priključnim 20 kV vodom.
88. člen Območje urejanja VS 10/9 Vnanje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
89. člen Območje urejanja VS 10/10 Vnanje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Morfološke enote 2A/9,10,11,12,13,14: - novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, vertikalni gabarit do max. PH-l(M), - velikost gradbenih parcel je načeloma do 600 m2, - nove dovozne ceste je treba izvesti v skladu z rešitvijo, prikazano v grafičnem delu. Morfološka enota 9/4: - v 40 metrskem pasu ob cesti, ki poteka na severni strani morfološke enote, so možni posegi kot v morfoloških enotah z oznako 2A, v skladu s pogoji Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
90. člen Območje urejanja VS 10/.11 Vnanje Gorice . Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so možne pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo s priključkom 20 KV vodom. Morfološke enote 2A/1,2,3,4: - novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, vertikalni gabarit je do max. P+1(M), - velikost gradbenih parcel je praviloma do 600 m2, - nove dovozne ceste je treba izvesti v skladu z rešitvijo, prikazano v grafičnem delu.
91. člen Območje urejanja VS 10/12 Plešivica Morfološka enota 2D/1: - novogradnje je treba oblikovati skladno z ustaljeno tlorisno zasnovo (parcelacija, lega in zaporedje objektov) in gabaritnimi značilnostmi gručaste vasi.
92. člen Območje urejanja VS 10/13-1 Notranje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Morfološka enota 2A/10: - dovoljeni so posegi v prostor, ki so dovoljeni za morfološke enote z oznako 2, ob pogoju, da se upošteva zazidalno zasnovo in parcelacijo, prikazano v grafičnem delu, - novogradnje so praviloma prostostoječe hiše (izjemoma dvojček), vertikalni gabarit mora biti usklajen z obstoječimi objekti, max. do P+M, streha dvokapnica, naklon strešin 40%, kritina opečna (temna), - ob upoštevanju obstoječe parcelacije in omejitev v prostoru je velikost gradbenih parcel praviloma od 600-1200 m2, - odmik objektov od osi daljnovoda mora biti vsaj 10m, oziroma od roba cestišča 7,5m, - lokalno dovozno cesto je treba izvesti krožno in jo-navezati na obstoječo dovozno cesto na zahodni strani. Morfološka enota 2A/12: - novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so dovoljene pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo s priključnim 20 kV vodom, - za dopolnilno gradnjo je potrebno obnoviti obstoječe napajalno vodovodno omrežje ter zgraditi sekundarno.
93. člen Območje urejanja VS 10/13-2 Notranje gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
94. člen Območje urejanja VS 10/14-1 Notranje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Morfološki enoti 2A/1,2: - novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, vertikalni gabarit je dovoljen do max. P+1(M), - velikost gradbenih parcel je praviloma do 600 m
96. člen Območje urejanja VS 10/14-2 Notranje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
97. člen Območje urejanja VS 10/15 - Notranje Gorice Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi primarno omrežje, dopolniti, napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. Morfološke-enote 2A/4,7,8,13,14,15: - dopolnilna gradnja objektov na strmem terenu je dovoljena pod pogojem, da se zagotovi dostop. Morfološke enote 2A/17,20,23: - novogradnje so praviloma prostostoječi objekti, oblikovno jih je treba uskladiti z obstoječo zazidavo (bližina vaškega jedra); vertikalni gabarit je dovoljen do max. P+1(M). Morfološka enota 2A/23: - velikost gradbenih parcel je načeloma do 600 m2; dostopi so dovoljeni iz predvidene ceste na vzhodni strani. Morfološka enota 2D/1: - novogradnje in adaptacije je treba oblikovati tako, da se upošteva ustaljeni talni red, ulični potek, gradbene linije in gabarite historičnih objektov vaškega jedra. Morfološka enota 7G/1: - nadaljnje izkoriščanje kamenin ni dovoljeno, izdelati je potrebno sanacijski načrt za kamnolom v Notranjih Goricah. Po sanaciji se prostor nameni za potrebe družbenih dejavnosti. Morfološka enota 9/2: - dovoljena je gradnja vrtca pod pogojem, da se gozd ohrani v največji možni meri.
98. člen Območje urejanja VM 10/1 Brezovica Na območju ožjih