Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec, stran 551.

Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90) in 177. in 241. člena Statuta občine Slovenj Gradec (MUV. št. 8/78 in 8/82 ter Uradni list SRS, št. 47/87, 34/89 in Uradni list RS, št. 26/92) ter na podlagi strokovnih osnov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je Skupščina občine Slovenj Gradec na skupnem zasedanju vseh zborov dne 23. decembra 1993 sprejela ODLOK o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih in zgodovinskih vrednot, Skupščina občine Slovenj Gradec s tem odlokom razglaša za kulturne in zgodovinske spomenike dele nepremične kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki, razglašeni s tem odlokom, so po svojih značilnih lastnostih - arheološka območja, - naselbinska območja, - arheološki spomeniki, - umetnostni in arhitekturni spomeniki, - etnološki spomeniki, - zgodovinski spomeniki in - tehniški spomeniki. II. RAZGLASITEV SPOMENIKOV 3. člen Če ta odlok v svojih določbah ne določa drugače, se pod naslednjimi označbami odloka določa: - pod

1. a)- natančna lega spomenika, njegovega imetnika oziroma upravljalca; - pod b).- opis spomenika in njegove značilnosti; - pod
2. c)- ovrednotenje in raziskanost spomenika; - pod
3. d)- režim njegovega varstva in - pod
4. e)- predviden način uporabe spomenika in njegovega okolja. 4. člen Za arheološke spomenike se razglasijo arheološka območja: AO 1. LEGEN, prazgodovinsko gradišče in gomilsko grobišče _ A. Prazgodovinsko gradišče -
5. a)- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 45, parc. št.: 797/2-del, 798, 799/1, 799/2, 800/801, 802, 803/1, 803/2, 803/3, 806, 807, 810, 811, 812, 813, 820/1-del, 820/2, 822, 823-del, 824, last Pečoler Alojzija in Pečoler Fanike; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. S007, parc. št. 1575, družbena lastnina v splošni rabi.
6. b)Gradišče leži severovzhodno nad Slovenj Gradcem in obsega približno 500 x 180 m travniško-gozdne in njivske površine. Izrazitih nasipov okrog vrha kope ni več ohranjenih, mogoče pa jih je domnevati po robovih obrobnih teras, ki so s kultivacijo že močno načete. Utrdbe so bolj vidne le še na gozdnem terenu na severni strani naselbine.
7. c)Utrjena naselbina je nosilec starejše železodobne poselitve teh krajev in spada med največja slovenska gradišča.
8. d)Varstvo zahteva varovanje celotnega območja in vseh spomeniških sestavin v neokrnjeni obliki.
9. e)Spomenik v veliki meri leži na kmetijsko obdelovalnem območju in dejavnost na njem se mora podrejati spomeniški vlogi objekta. B. Gomilsko grobišče
10. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 863, parc. št. 61, 62/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Pasarič Jožefa; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 780, parc. št. 66, last Komar Janje, Žvikart Jožefa in Komar Janeza; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1297, parc. št. 69/1, 69/5, last Žvikart Jožeta in Žvikart Marije; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 784, parc. št. 69/2, 70, last Potočnik Kristine; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1283, parc. št. 69/3, 69/4, last Grubelnik Ljudmile; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 783, parc. št. 71/1, 71/2, last Čevnik Angele in Čevnik Franca; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 782, parc. št. 72, 73/1, 73/2, last Šisernik Ivana in Šisernik Angele; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1260, parc. št. 73/3, last Šisernik Janeza in Šisernik Martine; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 788, parc. št. 74/1, 74/2, 75, 76, 77/1, last Pasarič Vere in Kašnik Marije; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1262, parc. št. 77/2, last Kašnik Sonje in Kašnik Anice; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 795, parc. št. 90, 91,. družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kerš Jožica in Kerš Jože; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1093, parc. št 92, last Kobolt Marije in Kobolt Ludvika; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 794, parc. št..93, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kobolt Marija in Kobolt Ludvik; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 796, parc. št. 94, 100/2, last Uršnik Ivanke in Uršnik Maksa; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1265, parc. št. 96, 97. družbena lastnina, imetnik pravice uporabe SGP Kograd - Gradbeno podjetje Slovenj Gradec; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 792, parc. št. 98, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Plaz Jože in Plaz Jožefa; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 916, parc. št. 100/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Občina Slovenj Gradec; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. S006, parc. št. 1040/10, družbena lastnina v splošni rabi.
11. b)Obsežno grobišče leži 500 m vstran od pripadajoče naselbine na Gradišču ob vzhodnem robu legenske terase v Florjanovem gozdu in deloma izven njega. Sedanja vidna velikost grobišča znaša 220 x 130 m, vendar se je prvotno raztezala še na ravnici med Legensko-Pohorsko in Zidanškovo ulico. Skupno je ugotovljivih še 78 gomil, delno so že prekopane ali načete, vsaj 14 pa jih je še v celoti ohranjenih na severnem delu grobišča. Velikost gomil se giblje v mejah povprečnosti v razponu od 4 x 0,2 in do 20 x 2 m, . pri čemer so najštevilnejše tiste s premerom 5-7 m, redkejše pa nad 10 m. Gomile so večinoma nizke, saj jih je več kot polovica le 0,2-0,3 m visokih, tretjina ima višino med 0,4 in 0,6 m, posamične pa segajo tudi od 0,8 do 2,0 m visoko. Dosedanje najdbe so v celoti objavljene, deponirane so v graškem muzeju, nekaj jih je v Sokličevi zbirki in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.
12. c)Gomile so z individualnim žganim pokopom značilen predstavnik slovenskih podravskih grobišč, ki se na vzhodu vežejo s severno hrvaško halštatsko skupino tipa "Wies" na avstrijskem področju v enotno vzhodno alpsko kulturno skupino tipa "Wies - Martijanec". Časovno ga omejujemo med sredino 8. stoletja, kar sovpada nekako s časom nastanka naselbine na Gradišču, in med koncem 7. stoletja pr. n. š. (Ha B3/Ha C1 vzhodnoalpskega prostora in razvito HaC stopnjo v smislu srednjeevropske kronologije).
13. d)Varstvo zahteva ohranjanje gomil v nespremenjeni obliki, saj predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi. Izključujejo se vse novogradnje, pred nujnimi komunalnimi posegi so potrebne predhodne sistematične arheološke raziskave.
14. e)Gozd z gomilami se ohranja, na travniških površinah se gospodari na tradicionalni način. AO 2.-LEGEN, prazgodovinska naselbina
15. a)- k. o. Legen, št. z. k. vl. 15, parc. št. 126, last Pečolar Eme in Pečolar Marjana.
16. b)Na gozdni jasi z ledinskim imenom "Na Tičnici", ki je sedaj spremenjena v njivo in travnik, so bili najdeni sledovi naselbine s kulturno plastjo iz poznoneolitskega obdobja.
17. c)Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Potrebne bi bile arheološke raziskave, tako za natančno časovno ovrednotenje kot za samo zaščito, ker se z oranjem močno uničuje kulturna plast.
18. d)Zaščita zahteva sistematične raziskave omenjene parcele in sondiranje okolice pred vsakršnimi zemeljskimi posegi.
19. e)Predlaga se sprememba namembnosti iz sedanje njivske površine v travniško. AO 3. LEGEN, prazgodovinsko selišče
20. a)- k. o. Legen, št. z. k. vl. 62, parc. št. S 68/2, 695, 696/3, 713, 714, 715/1, 715/2, last Kobolt Marije in Kobolt Štefana.
21. b)Ledina "Srednja njiva" in ledina "Na Pungradu Stari britof" predstavljata arheološki teren, nekako na sredini 500 metrov dolgega hrbta grebena v višini 565 metrov. Točka je markantna pred vzponom in spustom v dolino k legenski planoti.
22. c)Spomenik je zaradi svoje lege in vsebine širše zanimiv, potrebna so raziskovanja za ovrednotenje prazgodovinske poselitve tega prostora.
23. d)Varstvo zahteva ohranjanje sedanjega stanja, v primeru nujnih posegov pa predhodne arheološke raziskave.
24. e)S kmetijskimi površinami se gospodari na tradicionalni način, brez globokega oranja. AO 4. STARI TRG, rimska naselbina in grobišče A) Rimska naselbina
25. a)- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 148, parc. št. 192/1, 193/1, 193/2, 215/1, 215/2, 2.15/11, 215/12, 215/13, 215/14, 215/16, 215/20, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 215/3, 215/7, 215/10, 2.15/15, 215/17, 218/2, 219/2 in št. z. k. vl. 571, parc. št. 222/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Koroška kmetijska zadruga Ledina Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg. št. z. k. vl. 159, parc. št. 215/5. št. z. k. vl. 4, parc. št. 1294/1 in 1294/2 in št. z. k. vl. 108, parc. št. 218/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 491, parc. št. S 206 in 215/6, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kresnik Verona; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 713, parc. št. 215/9, last Balaban Dragana in Balaban Olge; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 455, parc. št. 215/18, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kresnik Štefan in Kresnik Elica; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 568, parc. št. 215/19, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Logar Robert; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 577, parc. št. 214/1, last Vodovnik Ane-Marije in Žvikart Viktorije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 13, parc. št. 214/6, last Virtič Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 432, parc. št. 214/10 in št. z. k. vl. 203, parc. št. 214/4, last Podjavoršek Florjana in Podjavoršek Mire; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 81, parc. št. 174, last Picej Luke, Majhen Ljudmile, Picej Polonce, Picej Jožeta, Picej Marte in Picej Mire; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 418, parc. št. S 316, last Markovič Vasiljka in Markovič Angele; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 11, parc. št. 918/1, 918/2, 919/1 in št. z. k. vl. 283, parc. št. 921, 226/11, last Horvat Jožefe in Gričar Marice; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 132, parc. št. 919/2, 226/2, last Meh Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 374, parc. št. 920, last Meh Vere in Meh Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 388, parc. št. 922 in 923, družbena lastnina v upravljanju Lesne Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 3, parc. št. 947/1, last Hribernik Cvete in Hribernik Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 589, parc. št. 947/2, last Horvat Marice; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 260, parc. št. 946/15 in št. z. k. vl. 327, parc. št. S 340/1, 946/4, last Majcen Petre, Dretnik Bojana in Dretnik Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 545, parc. št. 946/28, last Pačnik Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 372, parc. št. 946/24, last Marčič Antona in Marčič Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 371, parc. št. 946/25, last Čeru Frančiške; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 288, parc. št.. 226/3, 226/4, last Areh Marjana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 455, parc. št. 226/7, last Herlah Sabine in Herlah Mira; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 457, parc. št. 226/9, last Repas Marinke in Repas Franca; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 724, parc. št. 226/1 in 226/10, last Aberšek Anice; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 271, parc. št. 319/1, 319/2, last Munda Ivke; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 474, parc. št. 1289/4, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Marčič Anton; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 600, parc. št. S 340/1 in 942/1, last Hribernik Branka; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 80, parc. št. 342, last Hribernik Terezije in Hribernik Jožefa.
26. b)Teren rimske naselbine in poštne postaje Colatio se razteza na ravninskem predelu ob vznožju grajskega griča, ob cesti Celeia - Virinumum na Gosposvetskem polju. Doslej so bili raziskani ostanki Jupitrovega templja, nekaj temeljev stanovanjskih in gospodarskih poslopij z vsemi tremi gradbenimi fazami.
27. c)Spomenik je zaradi svoje izpovednosti evropsko zanimiv in sodi med redke ohranjene in delno raziskane rimske poštne postaje v razponu od I. do IV. stoletja našega štetja. Najdbe iz starih izkopavanj hrani muzej Joanneum v Grazu in so že strokovno objavljene. Za podrobnejšo kronološko razčlenitev bi bile potrebne sistematične raziskave stavbnih elementov in kulturne plasti.
28. d)Zaščita izključuje gradnje in zahteva ohranjenost v neokrnjeni obliki.
29. e)Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanje njivske površine v travniško. Z oranjem se namreč plitva kulturna plast močno uničuje, ponekod so načete že same gradbene sestavine. B. Rimsko grobišče, poznorimska naselbina, rimska cesta
30. a)- k. o. .tari trg, št. z. k. vl. 285, parc. št. 222/4 in št. z. k. vl. 223, parc. št. 937, last Kašnik Marjana in Kašnik Martine; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 288, parc. št. 223/1, 226/3, last Areh Marjana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 531, parc. št. 223/7, last Lesjak Ivana in Lesjak Milice; - k. o. Stari trg, št. z. k, vl. 283, parc. št. 226/1, last Aberšek Anice, Horvat Jože in Gričar Marice; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 3, parc. št. 941/1, 947/1, 952/1, last Hribernik Cvete in Hribernik Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 293, parc. št. 941/3, last Hribernik Cvete; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 373, parc. š.. 941/4, last Skupščine občine Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 216/1, 216/2, 216/3, last Koroške kmetijske zadruge Ledina Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 282, parc. št. 198, last Vodovnik Ane-Marije in Žvikart Viktorije.
31. b)Naselbini pripadajoče grobišče leži južno od Starega trga na rahlo padajočem terenu proti Suhadolnici. Delno je bilo raziskano v letih 1909-1912, nato pa še leta 1977 in 1978 na dveh ločenih kompleksih. Del grobišča je prezentiranega in situ kot "Arheološki park Colatio".
32. c)Kljub nekaterim pomanjkljivostim v dokumentaciji starih izkopavanj je najdišče nazorno razkrilo zelo pestro podobo grobne arhitekture tega dela antičnega Norika. Poseben doprinos vidimo tudi v kronološki pestrosti grobnega inventarja s poudarkom na končnem obdobju 1. stol. in prvi polovici 2. st. n. š. Na jugovzhodnem delu so ohranjeni še naselbinski ostanki iz kasne antike in terasa rimske ceste.
33. d)Varstvo zahteva pred vsemi zemeljskimi posegi sistematične raziskave z možnostjo nadaljnje prezentacije.
34. e)Ohranjajo se travnate površine s tradicionalno obdelavo. AO 5 - STARI TRG - PUŠČAVA - gradišče, kasnoantično grobišče in slovansko grobišče
35. a)- k. o. Stari trg, št. z. k: vl. 61, parc. št. 124, last Markota Gordane in Razgoršek Mirka; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 78, parc. št. 131. last Švajcer Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 66, parc. št. 146-del, last Slemenik Maksimiljana.
36. b)Na položnem grebenu Puščava leži prazgodovinsko gradišče, ki predstavlja mlajši pandan legenskemu gradišču. Prostor so v kasni antiki in v zgodnjem srednjem veku izrabili za grobišče, ki je bilo večinoma raziskano pred prvo svetovno vojno. Najdbe hrani Joannem v Gradcu.
37. c)Spomenik je v svoji kompleksnosti evropsko zanimiv, istočasno pa je v sedanji obliki pomemben krajinski element. Grobišče uvrščamo v belobrdsko kulturno skupino 10. in 11. st. n. š. in spada med vodilno na območju SV Slovenije.
38. d)Varstvo prepoveduje kakršnekoli posege in ureditev vidnejših spomeniških sestavin.
39. e)S kmetijskimi površinami se gospodari na tradicionalni način. AO 6 - STARI TRG, grad in grajski hrib
40. a)- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 362, parc. št. 94/1, last Razgoršek Edvarda in Razgoršek Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 356, parc. Št. 94/2, last Borkovič Štefke in Borkovič Franja; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 355, parc. št. 94/5, last Humek Marka in Humek Ivanke; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 66, parc. št. 146, 147, 148, 151, 157, last Slemenik Maksimiljana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 148, parc. št. 150, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg.
41. b)Na vrhu grajskega hriba leži teren z ostanki verjetno prazgodovinskega gradišča, ki zaradi neraziskanosti še ni končno datirano. Na področju hriba, proti Staremu trgu, so bili odkriti temelji prazgodovinskih objektov. Terenska dokumentacija in najdbe so zelo pomanjkljive, tako da bi bile za zadovoljivo kronološko ovrednotenje potrebne arheološke raziskave.
42. c)Najdišče spada v starotrški arheološki kompleks z evropskim pomenom in vsebuje ključne podatke za interpretacijo prazgodovinskih bivališč.
43. d)Varstvo zahteva ohranjanje spomenika v nespremenjeni obliki.
44. e)Ohranjajo se naj travniške površine s tradicionalnim gospodarjenjem. Celotno območje lahko predstavlja zanimivo turistično komponento kraja. AO 7 - STARI TRG, "šance"
45. a)- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 55, parc. št. 997/1, last Uršič Ivana.
46. b)Jugovzhodno od gradu na zahodnem delu grebena leži na vzvišeni legi gradišče z ostanki obrambnih nasipov. Časovna pripadnost še ni točno opredeljena, po analogijah bi smeli sklepati na prazgodovinsko obdobje.
47. c)Gradišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.
48. d)Teren se ohranja v nespremenjeni pričevalnosti.
49. e)Z zemljiščem se gospodari na tradicionalni način. AO 8 - VRHE, utrdba "apaško gradišče"
50. a)- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 59, parc. št. 170, last Poplaz Viktorije.
51. b)Utrdba leži nad kmetijo p.d. Apačnik na ozkem gozdnem grebenu južno od zaselka s cerkvijo sv. Miklavža. Kopa ovalne oblike z okroglo ravnico s premerom 5 metrov v južnem delu je na obeh straneh obdana s prečnima nasipoma in jarkoma, medtem ko podolžni. stranici varuje strmo pobočje. Zaradi neraziskanosti točna časovna pripadnost še ni dokazana.
52. c)Utrdba je značilnost pokrajine in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.
53. d)Varstvo zahteva pred posegi sistematične raziskave, katerih rezultati bodo opredelili nadaljnjo izrabo prostora.
54. e)Ohranja se gozd, s katerim se gospodari na tradicionalni način. AO 9 - PAMEČE, utrdba
55. a)- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 88, parc. št. 923/1, last Rubin Antona, Rubin Vinka in Rubin Ivana.
56. b)Utrdba leži na 455 metrov visokem obronku Pohorja severno nad vasjo, ki jo je opisal W. Schmid, Zh VS - 18, 1922, 42. Umetno zravnana kopa velikosti 16 x 7 metrov leži v gozdu in je od podaljška grebena proti jugu oddaljena s plitvim jarkom in nasipom, medtem ko druge strani varujejo strma pobočja.
57. c)Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa tudi pomemben krajinski element. Točna časovna pripadnost še ni opredeljena, za kar bi bile potrebne arheološke raziskave.
58. d)Spomenik varujemo v prvotni pričevalnosti z vsemi spomeniškimi sestavinami.
59. e)Z gozdom se gospodari na tradicionalni način. AO 10 - RADUŠE, gradišče
60. a)- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 362, parc. št. 2545/1, last Lesne Slovenj Gradec.
61. b)Na grebenu severno od potoka Radušnice (kota 521) nad kmetijo Hrastnikovih leži še neraziskano prazgodovinsko gradišče. Utrjeno je z zemeljskim nasipom in jarkom, spomeniške sestavine pa so še dobro ohranjene.
62. c)Čeprav so bili na vrhu in na policah najdeni redki latenski odlomki keramičnih posod, na področju pa temelji hiše z ognjiščem na prostem (W. Schmid, MPK 2, 1924, 381
63. ss), je točna časovna pripadnost še dvomljiva. Pomen gradišča na tem področju bi lahko pojasnili le z arheološko raziskavo.
64. d)Gradišče varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
65. e)Na celotnem gradišču se naj ohranja gozd. AO 11 - RADUŠE, utrjena kopa
66. a)- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 108, parc. št. 2267/1, last Penšek Ivana, Razboršek Marije, Penšek Marije in Penšek Franca.
67. b)V Zatiški kotlini ob Radušnici vzhodno od Penškove domačije leži za jarkom in nasipom obdana kopa ovalne oblike z vrhnjo umetno zravnano ravnico velikosti 28 x 17 m. Nasip na najnižji jugovzhodni trasi manjka, sicer pa je dobro ohranjen 1-2,5 m visok, z izrazitim 1,5 do 2 m širokim hrbtom. Z izkopavanji leta 1978 smo ugotovili masivne zidane temelje utrdbe, drobne najdbe pa jo uvrščajo na konec 15. in prvo polovico 16. stoletja.
68. c)Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski element.
69. d)Varstvo zahteva nadzor nad posegi in ohranjanje še vidnih spomeniških sestavin v sedanjem stanju.
70. e)Prepovedano je nadaljnje odkopavanje peska, ohranjajo se naj gozdno-travnate površine. S primernim pristopom in ureditvijo okoliša bi lahko spomenik služil kot odlično rekreativno-turistično dopolnilo slovenjegraškega zaledja. AO 12- ŠMARTNO, rimski vodovod
71. a)- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 42, parc. št. 861/1. 861/4; 861/6, last Kac Marije in Kac Avgusta.
72. b)Pri zemeljskih delih je bil ugotovljen kamnit kanal, ki verjetno predstavlja del rimskega vodovoda za Colatio.
73. c)Spomenik je zaradi proučitve starotrškega arheološkega kompleksa širše zanimiv. Potrebne bi bile arheološke raziskave za ugotavljanje bistvenih elementov v zidavi, smeri in točni časovni pripadnosti.
74. d)Varstvo, zahteva nadzor nad posegi in varovanje spomeniških sestavin.
75. e)S kmetijskim zemljiščem se naj gospodari na tradicionalni način. AO 13 - SPODNJE DOVŽE, teren rimskih stavb
76. a)- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 118, parc. št. 1514 in 1515, last Uršej Franca; - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 122, parc. št. 1516, 1517, last Hribernik Helene in Hribernik Hinka; - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 116, parc. št. 1523-del, last Krejan Verone in Krejan Jožeta; - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 306, parc. št. 1525, 1526/2, 1536, last Urbanc Štefanije.
77. b)Na prostranem ravninskem predelu je ohranjen teren s kulturno in ruševinsko plastjo rimskih stavb. Najdba dela rimskega nagrobnika, sedaj vzidanega v cerkvi v Zgornjih Dovžah, bi lahko nakazovala tudi na grobišče ob stavbah.
78. c)Po danih podatkih smemo sklepati na obsežno Vilio rustico, ki zavzema vidno mesto v strokovni, literaturi. Potrebne bi bile sistematične raziskave tako za natančno ovrednotenje kot za samo zaščito.
79. d)Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti..
80. e)Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanjih njivskih površin v travniške, ker se z oranjem uničujejo spomeniške sestavine. AO 14 - ZGORNJE DOVŽE, teren rimskih stavb in grobišča
81. a)- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 114, parc. št. 1772, last Pušnik Edvarda; - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 103, parc. št. 1775 in 1776, last Pušnik Antona in - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 169, parc. št. 1779/1 in 1779/2, last Jehart Marije.
82. b)Teren rimskih stavb, ki je vsebinsko povezan z območjem v Spodnjih Dovžah (AO 13); leta 1835 so našli rimski nagrobnik CIL III 5105, vzidan sedaj v ž. c. v Šentilju pod Turjakom.
83. c)V tem območju je dr. H. Winkler tik pred prvo svetovno vojno izkopal del Ville rustice in nekaj grobov (R. Egger, JOA, 16, 1913, Bp. 100 in Egger, ib. 17, 1914, Bp. 61). Teren je širše zanimiv in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.
84. d)Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti skupno z AO 13.
85. e)Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanjih njivskih površin v travniške, ker se z oranjem uničujejo spomeniške sestavine. AO 15 - MISLINJSKA DOBRAVA - SELE, rimska cesta
86. a)- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 24, parc. št. 22, last Ramšak Zdravka; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 26, parc. št. 23/1 in 24, last Jehart Franca in Jehart Brigite; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 114. parc. št. 25/2, last Vošner Danice in Vošner Alojza; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 86, parc. št. 27, 28/1, 28/2, 30, 32/2, 33/1, last Konečnik Izidorja; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 329, parc. št. 33/2, last Perše Vinka in Perše Ane; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 27, parc. št. 335/1, last Škodnik Jožefe; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 110, parc. št. 346/2, last Tamše Marije roj. Pušnik; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 78, parc. št. 551/4 in št. z. k. vl. 61, parc. št. 553/2, 554/1, 554/2, 554/3, 554/4, 556/4, 573/1, 581, last Čas Franca, Čas Ane, Čas Jožefe, Čas Jožefe ml., Čas Marjana in Čas Stanislave; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 42, parc. št. 585/1, last Šmon Franca; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 389, parc. št. 585/2, last Smon Anice; - k. p. Dobrava, št. z. k. vl. 134, parc. št. 586, last Ošlak Frančiške; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 14, parc. št. 715 in 716, last Kravh Frančiške; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 225. parc. št. 1045/2, 1046/2, 1047, 1049, 1050, 1054/1, 1054/3, 1055/1, 1056/1, 1058/2, 1067/1, 1067/5, 1067/16 in 1067/23, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec; - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 4, parc. št: 1067/21, last Felle Alojzije; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 535, parc. št. 86/1, last Brezovnik Vladimirja, Krevh Tatjane in Krevh Stanka; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 67, parc. št. 1003/1, last Ravlen Zofije; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 455, pare, št. 1003/2 in 1004, last Lesne Slovenj Gradec; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 73, parc. št. 1014/1, last Duler lvana; - k. o. Šmartno, št. z. k. vi, 75, parc. št. 1016, last Lekše Ljudmile in Lekše Nataše; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 296. parc. št. 1024, last Kresnik Martina; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 68, parc. št. 1025, last Hace Valentina in Hace Irene; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P203, parc. št. 1044, last Garbus Jožefe; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 101, parc. št. 1049/1. 1049/2, 1050 in 1125, last Judež Marije, Plaz Milana, Slavič Karoline, Plaz Marije, Plaz Dušana, in Plaz Vladimirja; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 472, parc. št. 1050/1, last Gams Franca; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P116, parc. št. 1055, 1058, 1060 in 1061, last Konečnik Marjana; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P038, parc. št. 1071/1, last Rotovnik Antona in Rotovnik Marije; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 572, parc. št. 1085 in 1087, last Čas Angele in Čas Franca; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 208, parc. št. 1091 in 1101/21, last Hribernik Marije; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 163, parc. št. 1101/11, last Vošner Antona in Vošner Vide; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 81, parc. št. 1101/12 in 1101/16, last Hribernik Karla; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 164, parc. št. 1101/14, last Štalekar Marije in Štalekar Franca; - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. S009, parc. št. 1124/1 in 1124/2, nepremičnine v splošni rabi; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 148, parc. št. 55/1, 55/2, 55/3 in 55/4, last Skupščine občine Slovenj Gradec; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 203, parc. št. 577, last Garbus Jožefe; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 25, parc. št. 582/1, 584, 586 in 590, last Priteržnik Ivana; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 298, parc. št. 582/2 in 582/4 in št. z. k. vl. 303, parc. št. 582/3, last Marošek Jožefa; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 38, parc. št. 591, 592/1 in 592/2, last Rotovnik Antona in Rotovnik Marije; - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 116, parc. št. 596, 597, 598, 599/2, 600 in 604/2, last Konečnik Marjana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 211, parc. št. 242/5, 242/6 in 243/2 in št. z. k. vl. 248, parc. št. 243/1 in 246/5, last Hudolist Avgusta; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 557, parc. št, 242/10, last Cerjak Marije in Cerjak Ljuba; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 246/16 in 388, last Koroške kmetijske zadruge Ledina Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 80. parc. št. 339, 341, 342, 345/1, 346/1, 346/3, 346/7, 350, 352 in 358 in št. z. k. vl. 245, parc. št 387/1, last Hribernik Terezije in Hribernik Jožefa; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 521, parc. št. 346/6, last Hovnik Cvetke in Hovnik Franca; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 17. parc. št. 359/1, 359/2, 361, 367, 368/1, 368/2 in 368/3, last Kristan Marije in Kristan Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 388, parc. št. 365/1, družbena lastnina v uporabi Lesne Slovenj Gradec; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 445, parc. št. 365/4, last Jeromel Antona in Jeromel Ane; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 444, parc. št. 365/5, last Turičnik Marije; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 569, parc. št. 886/1, 886/4 in 888/1, last Sovine Frančiške in Sovine Janeza; - k. o. Stari Trg, št. z. k. vl. 592, parc. št. 886/2, last Štruc Stanka in Štruc Sonje; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 586, parc. št. 889/2, last Schondorfer Jožice; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 55, parc. št. 894. 895, 897 in 996. last Uršič Ivana; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 566, parc. št. 1058 in M060/4, last Verboje Franca; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 1, parc. št. 1060/1, last Apačnik Alojzija; - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 94. parc. št. 1061, 1062 in 1063, last Golob Marije; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 30, parc. št. 22, last Krančan Pavle in Krančan Štefana; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 31, parc. št. 117, last Goljat Ane in Goljat Jožeta; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 83, parc. št. 143, 144, 157 in 158, last Krančan Marije; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 33, parc. št. 226, 227/1, 227/2, 273/1, 276 in 277, last Karner Vlada; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 13, parc. št. 282/3, 282/4, 290, 291/1, 291/3, 294 in 295, last Breznik Feliksa in Breznik Marije; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 85, parc. št. 1322, 1324/1 in 1324/2, last Dvornik Alojza in Dvornik Fanike; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 40, parc. št. 1324/3, 1324/4, 1325 in 1329/1, last Jelen Antona; - k.o. Vrhe, št. z. k. vl. 122, parc. št. 1343/1, 1343/2, 1345, 1346/1, 1347, 1348, 1349, 1351, 1356 in 1358, last Juvan Vinka; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 27, parc. št. 1401/1, 1403/6 in 1404/3, last Hovnik Janka; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 251, parc. št. 1403/2, last Vunderl Marije, Vunderl Milana in Potočnik Ivana; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 299, parc. št. 1403/7, last Debeljak Rozalije in Debeljak Martina; - k. o. Vrhe; št. z. k. vl. 45, parc. št. 1405, 1407 in 1408, last Čas Ivana; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 124, parc. št. 1418/2 in 1419, last Hovnik Antona; - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. P006, parc. št. 1420, last Grobelnik Marije; - - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. S106, parc. št. 1607/5, nepremičnina v splošni rabi; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 13, parc. št. 63/1 in 63/2, last Zabel Alojzija; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 6, parc. št. 66/1, 80, 88/1 in 89/1, last Grobelnik Marije; - k: o. Sele, št. z. k. vl. 111, parc. št. 88/9, last Ott Karla in Ott Ane; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 1.38, parc. št. 88/11, last Švab Antona in Švab Anice; - k. o. Sele, št. z. k. vl. P101, parc. št. 90/1, last Knez Feliksa; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 72, par. št. 90/2, last Hovnik Antona; - k. o. Sele, št. z. k. vl. P027, parc. št. 92/2 in 94/1, last Hovnik Janka; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 46, parc. št. 93, last Ješovnik Marije; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 81, parc. št. 94/2, last Potočnik Ivana; - k. o. Sele, št. z. k. vl. P122, parc. št. 117/1 in 119, last Juvan Vinka; - k. o. Sele, št. z. k. vl. P040, parc. št. 120/1, last Jelen Antona; - k. o. Sele, št. z. k. vl. P013, parc. št. 121, last Breznik Feliksa in Breznik Marije: - k. o. Sele, št. z. k. vl. 132, parc. št. 225/1, 225/2 in 226. last Grobelnik Milana; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 37, parc. št. 278/1, 278/2, 280 in 282, last Zagernik Marije in Zagernik Stanka; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 60, parc. št. 292/2, 293/2 in 295/2, last Zagernik Antona; - k. o. Sele, št. z. k. vl. 32, parc. št. 828/1, nepremičnine v splošni rabi.
87. b)Delno ohranjena trasa rimske ceste Celeia - Virunum, katere sestop v rimski Colatio še ni preverjen (možni sta dve varianti). Ponekod je še vidna kot pobočni usek širine 5-6 m ali pa kot nasip enake širine.
88. c)Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.
89. d)Varovanje zahteva nadzor in arheološke raziskave pred nujnimi zemeljskimi posegi.
90. e)Na pogozdenih površinah se naj ohranja gozd, s kmetijskimi pa se naj gospodari na tradicionalen način. AO 16 - PODGORJE, utrdba
91. a)- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 30, del. parc. št. 876, last Krenker Antona.
92. b)Jugovzhodno od domačije Krenkerjevih v Preseki (= Podgorje 88) se nahaja na ravnici gozdne planote okop pravokotne oblike. Okop sestavlja nasut zemeljski nasip, ki obdaja 24 x 30 m veliko notranjo ravnico, brez sledov kakršnekoli arhitekture. Nasip je deloma že deformiran, višine do 2 m in ima na severni strani useku podoben vhod, širina pri dnu je 1,5 m.
93. c)Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Za točno časovno opredelitev bi bile potrebne arheološke raziskave.
94. d)Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
95. e)Z zemljiščem se gospodari na tradicionalni način. AO 17 - GORNJI DOLIČ, jama Huda Luknja
96. a)- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 73, parc. št. 861/2 (vhod v jamo), last Skaza Franca in Verdelj Marije.
97. b)Tik pod Špehovko leži 226 stop. jugozahodno od bivše železniške postaje Gornji Dolič naravna jama s kulturno arheološko plastjo (časovno še neopredeljeno). V vhodnem delu jame so pri gradnji poti našli bronast novec rimskega cesarja Antonina Pia.
98. c)Jama predstavlja naravni in arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Za točno časovno pripadnost najdb bi bile potrebne sistematične arheološke raziskave.
99. d)Spomenik varujemo v prvotni pričevalnosti z vsemi spomeniškimi sestavinami.
100. e)Jama naj služi v turistično-pedagoške namene. AO 18 - GORNJI DOLIČ, jama Pilanca
101. a)- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 56, parc. št. 861/1, last Jurič Ivanke in Verdelj Marije.
102. b)Naravna podzemeljska jama s kulturno arheološko plastjo, kjer so bili med drugo svetovno vojno najdeni neopredeljivi arheološki predmeti.
103. c)Jama je značilnost pokrajine in predstavlja naravni in arheološki spomenik v prvotni legi.
104. d)Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti.
105. e)Ohranja se sedanje stanje. AO 19 - GORNJI DOLIČ, jama Špehovka
106. a)- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 56, parc. št. 861/1, last Jurič Ivanke in Verdelj Marije.
107. b)Naravna podzemeljska jama (dolžine 60 m in 3 do 4 m širine) leži v soteski Pake, 80 m nad dolinskim dnom.
108. c)Pri paleolitskih izkopavanjih leta 1936-37 so odkrili paleolitsko kulturno plast z ostalinami iz mousteriena, gravettiena, aurignacieri - olševiena in starejše železo-dobne predmete. Vse najdbe hrani inštitut za arheologijo SAZU.
109. d)Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti.
110. e)Skupno s Hudo luknjo in Pilanco naj služi v turistično-pedagoške namene. 5. člen Za naselbinsko območje se razglasi: NO 1 - SLOVENJ GRADEC, mestno jedro
111. a)Na severu se meja prične po Sejmiški ulici s parc. št. 235/1, k. o. Slovenj Gradec, se nadaljuje na vzhod do Francetove ceste s parc. št. 1038, k. o. Slovenj Gradec, ki jo prečka in se nadaljuje po Pohorski cesti s parc. št. 474. k. o. Slovenj Gradec, do vzhodnega vogala parcele s št. 619. k. o. Slovenj Gradec. Nato poteka meja proti jugozahodu. Ta krak poteka po mejah naslednjih parcel, ki še sodijo v območje: 615, 618, 619, 622 - del, 623/1 -del, 623/2 in 624, k. o. Slovenj Gradec. Meja se nato nadaljuje po Gosposvetski cesti s parc. št. 575/1, k. o. Slovenj Gradec, do Celjske ceste, kjer doseže skrajni jug in se nato obrne proti jugozahodu, tako da njen jugozahodni krak poteka po Celjski cesti s parc. št. 1045/1, k. o. Slovenj Gradec, prečka Glavni trg tako, da zaobjame hišno št. 42 in se nadaljuje po parc. št. 388, k. o. Slovenj Gradec, vse do Suhadolnice s parc. št. 1008/1, k. o. Slovenj gradec, in poteka po njej proti severu do mostu. Nato se meja nadaljuje po Šolski ulici s parc. št. 235/1, k. o. Slovenj Gradec, vse do Sejmiške ulice, kjer je izhodišče njenega opisa.
112. b)Slovenj Gradec je v bistvenih potezah ohranil tlorisno podobo nekdanjega, v mestno obzidje ujetega jedra. Tlorisno mrežo sestavljajo glavni mestni ambient t. i. cestni trg (Glavni trg), ki se proti iztekoma konično zožuje, in dve vzporedni prometnici (Meškova ulica, Cankarjeva ulica) ter stranski trg (Trg svobode) kot odcep do enega od obeh mestnih poudarkov - župne cerkve. Kot prečne ulične povezave funkcionirajo Poštna, Ozka in Šolska ulica, zunanji mestni obod pa sestavljajo: Šolska, Sejmiška in Pohorska ulica, vzhodni rob Meškove ter južni rob Ozke ulice. Mestno jedro je pretežno ohranilo tudi svojo srednjeveško parcelacijo, ki se je le malo spremenila v času baroka, ko so združevali posamezne stavbe. Tako nam slednje danes. Kažejo večinoma podobe iz 19. st. na starejših osnovah, urbanistično pa je mesto ohranilo svojo prvobitno pričevalnost iz starejših obdobij. Slabše so se ohranili tlaki mestnih ambientov, katere je večinoma zamenjal neustrezni asfalt, a se pri sanacijah tudi talne obloge zamenjujejo s primernejšimi - primer Poštne ulice. Gabariti so večinoma enonadstropni, ponekod varirajo od pritličnih (Meškova ulica) do dvonadstropnih (Glavni trg). Glavna mestna poudarka sta župna cerkev sv. Elizabete in grad Rotenturn.
113. c)Naselitvena kontinuiteta Slovenj Gradca sega v pradavnino v čas Keltov in Ilirov, od 1. do 3. stoletja pa so na območju Starega trga Rimljani imeli poštno postojanko Colatio. V .10. in 11. stoletju so na Grajskem hribu prebivali Slovani, za oglejskega patriarha Bertolda Andeškega pa se je naselbina preselila iz Starega trga na območje današnjega mesta, ki je imelo ugodnejšo prometno lego. Že leta 1251 je kraj dobil tržne, med leti 1253 do 1267 pa tudi mestne pravice. Mesto, v katerem se je odvijala živahna obrtna in trgovska dejavnost, je v prvi polovici 14. stoletja dobilo tudi obzidje, ki so ga predirala dvojna vrata, vodeča v smeri ceste Vitanje - Dravograd. Popolno mestno avtonomijo je dobil Slovenj Gradec šele pod deželnimi knezi: leta 1396 mestno sodstvo in leta 1440 mestno upravo. 1491 je mesto dobilo sirotišnico, okoli leta 1450 bolnico s cerkvijo sv. Duha, v 16. stoletju pa tudi šolo. Mestno naselbino so doletele tudi katastrofe v obliki plenjenj (1471 od Turkov, 1489 od Madžarov in 1810 od Francozov) in številnih požarov (1632, 1811 in 1903) , tako da danes kaže mlajšo podobo od dejanske starejše gradbene substance. Kljub temu je Slovenj Gradec skoraj v celoti ohranil prvotno urbanistično zasnovo in spada med pomembnejše spomenike svoje zvrsti v Sloveniji.
114. d)Celotno staro mestno jedro Slovenj Gradca je urbanistični spomenik in je kot tak pod neposredno spomeniško zaščito. Zato je potrebno v historičnem mestnem tkivu varovati, vse sestavine, ki kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi in obenem eksistirajo kot avtentične priče preteklosti. Ena od teh sestavin so nedvomno tlaki. V celotnem mestnem prostoru se avtentični tlaki niso ohranili - večina ambientov je bila v znamenju "napredka" nekritično asfaltirana. Zato je potrebno, kjer je le mogoče, tlake korigirati in pri tem nujno upoštevati historične materiale. Drugi dve sestavini, ki ju je brezpogojno treba varovati, da se ohrani spomeniški izgled starega jedra, so gabariti in fasade. Varstveni režimi za te elemente so podani za vsako zgradbo posebej. Pri mestnem jedru kot celoti pa je treba poudariti, da se varuje mesto kot celota, torej tudi njegova vedutna podoba, in da je zaradi tega potrebno soglasje spomeniške službe tudi pri morebitnih adaptacijah ali nadgradnjah stavb, ki niso neposredno pod spomeniško zaščito. Poseben problem za izgled mesta predstavljajo razni "dodatki" kot so lope, šupe, neprimerni prizidki, ki kvarijo tako estetski izgled kot tudi spomeniško vrednost posameznih arhitektur. Zato je treba te neljube tujke odstraniti in stavbni fond prezentirati v njegovi avtentični pojavni sliki. Mestnega jedra Slovenj Gradca se tudi ni izognil problem, ki pesti večino starih jeder mest pri nas - to so neprimerne izložbe. Te lahko s svojo neokusnostjo degradirajo še tako kvalitetno fasado na reven nivo povprečnosti. Zato bo v prihodnje potrebno posebno pozornost posvetiti tudi temu problemu. Vse naštete sestavine in probleme bo pri varstvu spomeniških kvalitet starega slovenjegraškega jedra potrebno upoštevati, če bomo hoteli ohraniti njegov izgled in avtentičnost.
115. e)Kar zadeva način uporabe, velja za stara mestna jedra tendenca, da se v pritličjih uredijo lokali, nadstropja pa naj pripadajo stanovanjem. Isti program velja tudi za jedro Slovenj Gradca. Pri tem je treba opozoriti na nekatere točke: - najmanj 60 % celotne stavbne površine starega mestnega jedra naj zavzemajo stanovanja, - poslovna dejavnost v nadstropjih naj se uredi le v posebnih primerih, ko prostori niso primerni za bivanje (velike dvorane, prostori s štukaturami ipd.), - kvadrature lokalov v pritličjih naj ne presegajo 150 m2 prodajne površine, nujno je potrebno nastopati proti združevanju dveh ali celo več lokalov. Poleg smernic za stavbni fond mesta je pomembna tudi prometna ureditev. Glede tega zastopamo mnenje. da je potrebno promet izključiti iz starih jeder, če so zato dani pogoji. Z izgradnjo obvoznice, ki je preusmerila tranzitni promet mimo mesta, bo v mestnem jedru omogočeno mirnejše življenje. Tudi statični promet, ki sedaj povzroča preglavice, je treba usmeriti iz mestnega središča, v centru mesta pa urediti cone za kratko parkiranje. 6. člen Za arheološke spomenike se razglasijo: AS 1 - SLOVENJ GRADEC, fragment rimskega nagrobnika na steni p. c. sv. Duha
116. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 248, parc. št. 572, last Rimokatoliškega župnijstva Slovenj Gradec.
117. b)V severni zunanji steni cerkve sv. Duha je vzidan fragment rimskega nagrobnika z reliefom doprsja moža. Prvotno je upodabljal lik moža in žene in je bil do leta 1945 vzidan v gradu Golenhof na Legnu, potem pa so poškodovanega prestavili na omenjeno mesto.
118. c)Nagrobnik je epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.
119. d)Nagrobnik se nadalje ohranja v okviru cerkvenega objekta.
120. e)Spomeniška funkcija. AS 2 - STARI TRG, rimski marmorni steber v cerkvi sv. Pankracija
121. a)- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 206, parc. št. 95, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg.
122. b)V cerkvi sv. Pankracija služi za osrednji opornik rimski marmorni steber masivne izdelave. Najdišče stebra še ni točno locirano, verjetno pa ga lahko pripisujemo rimski naselbini Colatio.
123. c)Steber je širšega pomena za proučevanje rimskega stavbarstva.
124. d)Steber se ohranja v sklopu cerkve.
125. e)Spomeniška funkcija. AS 3 - ZGORNJE DOVŽE, rimska marmorna plošča v cerkvi
126. a)- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z.k. vl. 124, parc. št. 143, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj, Mislinja.
127. b)V steni župne cerkve v Zgornjih Dovžah je vzidana rimska marmorna napisna plošča, najdena na območju rimskih stavb v Spodnjih Dovžah leta 1940 (1L Jug 365).
128. c)Nagrobnik je epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.
129. d)Nadalje se ohranja v okviru cerkvenega objekta.
130. e)Spomeniška funkcija. AS 4 - ŠENTILJ POD TURJAKOM, nagrobna plošča vzidana v cerkvi
131. a)- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 25, parc. št. 28, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj, Mislinja.
132. b)V župni cerkvi vzidana nagrobna plošča CIL III 5105 iz terena rimskih stavb v Zgornjih Dovžah.
133. c)Napis na plošči je izrednega pomena za krajevno rimsko zgodovino.
134. d)Plošča se nadalje ohranja v cerkveni fasadi. Priporoča se njena konzervacija, ker je površina že močno načeta.
135. e)Spomeniška funkcija. AS 5 - ZA VRŠE, rimski nagrobniki, vzidani v cerkvenem obzidju
136. a)- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 51, parc. št. 73 in št. z. k. vl. 126, parc. št. 496, last Rimokatoliškega župnijstva Završe, Mislinja.
137. b)V cerkvi in njenem obzidju so vzidani štirje rimski nagrobniki, CIL III 5106-5108, 5109, 5108 je bil zanesljivo najden leta 1851 v bližini gradu Valdek, od koder naj bi bilo tudi več rimskih novcev.
138. c)Nagrobniki so velikega epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.
139. d)Nadalje se ohranjajo v okviru cerkvenega objekta.
140. e)Spomeniška funkcija. 7. člen Za umetnostne in arhitekturne spomenike se razglasijo: 1. Gradovi U 1 - GORNJI DOLIČ, razvaline gradu Valdek
141. a)- k. o. Gornji Dolič, št. z. k, vl. 18. parc. št. 29, 360. 361, 362, last Tasič Frančiške, Podstenšek Marice, Tasič Antona, Tuk Franje in Tasič Alojza.
142. b)Razvaline gradu iz 12. stoletja ležijo na skalnem pomolu, ki se na treh straneh strmo spušča. Imajo pravokoten tloris. Ohranjeno je samo obodno zidovje, debeline 160-170 cm. Zidava je plastovita. Ohranjen je tudi zid cvingerja in deloma dvojno obzidje, ki se prilagaja strmo spuščajočemu se terenu.
143. c)Pomembna lokacija nad steno. Razvalina je ostanek enega najstarejših gradov pri nas.
144. d)Razvaline varujemo v celoti. Potrebna bi bila vzdrževalna dela.
145. e)Brez namembnosti. Ob minimalnih vzdrževalnih delih bi bilo možno razvaline vključiti v turistično ponudbo. U 2 - GRADIŠČE št. 4, graščina
146. a)- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 45, parc. št. 54, 55, 803/1, 803/2, 803/3, 806 in 807, last Pečoler Alojzija in Pečoler Fanike.
147. b)Dvorec, ki ima dominantno lego nad Slovenj Gradcem, je pravokotne zasnove. Fasada je proti dolini devetosna. Osrednji del, ki ima pet osi, je rizalitno poudarjen. Stavba je enonadstropna in krita z eternitom. Dvorišče je ograjeno s kamnitim obzidjem in ima dva polkrožno zaključena portala prirezana na ajdovo zrno. Pritlični prostori so v celoti obokani.
148. c)Po letu 1585 sezidan dvorec je bil večkrat prezidan, nazadnje temeljito v 19. stoletju. Kljub prezidavam je kvalitetna stavba na odličnem mestu. Ohranjena renesančna zasnova z obzidanim dvoriščem je za naš kulturni prostor edinstvena. -
149. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
150. e)Obstoječa stanovanjsko-gospodarska namembnost je primerna: Možnost dodatne izrabe za kmečki turizem. U 3 - SLOVENJ GRADEC, Šolska ulica 5, graščina Rotenturn
151. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1282, parc. št. 396, 398 in 399, last DO Progres Slovenj Gradec.
152. b)Enonadstropna stavba ključastega tlorisa je na dvoriščni fasadi členjena z enonadstropnimi arkadami. Severna zunanja fasada je osemosna in tako kot ostale zunanje fasade okrašena z maltastimi dekorativnimi elementi, v četrti osi pritličja pa jo členi mogočen portal z grboma grofov Thurnov ter potlačenim členjenim lokom z letnico 1775. V notranjščini so prostori večinoma obokani ali okrašeni s kvalitetnimi štukaturami.
153. c)Najmogočnejša stavba v mestnem jedru lokacijsko nadaljuje tradicijo obrambnega stolpa iz 14. stoletja. V sedanji obliki je iz leta 1775 in je kljub manjšim prezidavam v 19. stoletju ena najkvalitetnejših arhitektur v Slovenj Gradcu.
154. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
155. e)S, poslovno trgovinsko dejavnostjo je graščina namenjena javni uporabi, kar je edina ustrezna namembnost njenemu značaju in pomenu. U 4 - VODRIŽ, razvaline gradu
156. a)- k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 20, parc. št. 262/1 in 262/2, last Kac Ane in Kac Ivana; - k. o. Vodriž. št. z. k. vl. 51, parc. št. 314/1. 315, 317, 318, 319, 323, 324, 325, 327, 328. 334, 335, 336, 340, 341, 342, 343. 344, 355/1, 357 in 358, last Lesne Slovenj Gradec; - k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 34, parc. št. 506, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec; - k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 15, parc. št. 27, last Skupščine občine Slovenj Gradec.
157. b)V močno zaraščenih razvalinah, ki ležijo na dominantni legi vrh hriba, je še ohranjenih dvoje stanovanjskih stolpov, stanovanjska hiša in del obzidja. Slabo vidna je tudi kapela v nadstropju s triosminskim zaključkom.
158. c)Ena najmogočnejših grajskih razvalin pri nas. Zgodovinsko in arhitekturno Je pomembna zaradi prve uveljavitve večstopenjskega obrambnega sistema. Obenem ji daje kvaliteto tudi slikovita lega.
159. d)Razvaline varujemo v njihovi celovitosti. Nujno potrebna bi bila očiščevalna dela, ki bi odstranila rastlinske korenine in podrast.
160. e)Trenutno je brez namembnosti. Ob tekočih vzdrževalnih delih bi bilo mogoče grajske razvaline vključiti v turistično ponudbo, saj teče preko Vodriža evropska pešpot Baltik - Jadran. 2. Meščanska in trška arhitektura U 5 - SLOVENJ GRADEC, Francetova c. 3
161. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 301, parc. št. 447, last Podjetja za PTT promet Maribor.
162. b)Vogalna, enonadstropna, devetosna stavba z rizalitno poudarjenimi osrednjimi tremi osmi, katera krasi tudi povišano čelo. Pravokoten, okrašen in členjen portal je v osrednji osi, okna imajo profilirane obrobe in prav take police ter preprosto okrasje v parapetih. Celotna fasada, predvsem pa triosni izstopajoči rizalit, je okrašena s secesijsko ornamentiko. Stranska fasada je triosna in v osrednji osi rizalitno poudarjena.
163. c)Mogočna stavba na vstopu v mesto, zgrajena na začetku stoletja v secesijskem slogu, je ena izmed kvalitetnejših predstavnic tega obdobja v mestnem prostoru.
164. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
165. e)Poslovna namembnost ustreza značaju in pomenu spomenika. U, 6 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 3
166. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 201, parc. št. 488, družbena lastnina v uporabi Pečoler Matije.
167. b)Enonadstropna, v strnjenem tržnem nizu sezidana triosna stavba s pravokotnim portalom, s temenikom v prvi osi, ima okni v pritličju s profiliranimi obrobami ter karnizi in motivi krogov pod karnizi ter v parapetih. Pritličje in nadstropje loči profiliran mejni zidec, prav tako je profiliran tudi podstrešni venec. Okna v nadstropju krasijo profilirane ušesaste obrobe s temeniki in parapeti z motivom kroga. Nekdanjo vežo stavbe pokriva banja z oprogami.
168. c)Fasada stavbe kaže historicistične in bidermajerske elemente, medtem ko je v osnovi veliko starejša.
169. d)Spomenik varujemo v celovitosti vseh sestavnih delov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti.
170. e)V pritličju je lokal, v nadstropju pa stanovanje. Izraba ustreza značaju in pomenu stavbe in je v skladu s programom koriščenja mestnega prostora. U 7 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9
171. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 159, parc. št. 491, last Skupščine občine Slovenj Gradec; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 663, parc. št. 492, družbena lastnina v uporabi Napečnik Angele.
172. p)V strnjenem zazidalnem nizu locirana enonadstropna, štiriosna hiša ima pritlični pas členjen z rustiko, neogotskim portalom v prvi osi in enakim dostopom v lokal v četrti osi ter dvema oknoma s profiliranimi obrobami, policama in temenikoma. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, močne profilirane karnize in z gladkim zidcem povezane police. Fasada v nadstropju je okrašena še z vdelanimi neobaročnimi polji v ometu.
173. c)Poslopje s preprosto, a lepo obnovljeno historično fasado iz druge polovice 19. stoletja, se učinkovito vključuje v glavni mestni trg in predstavlja njegov nepogrešljivi člen.
174. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
175. e)Turistična agencija v pritličju in stanovanje v nadstropju. Izraba ustreza značaju in pomenu spomenika. U 8 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 11
176. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 104, parc. št. 495, družbena lastnina v uporabi Ermenc Milana.
177. b)Štiriosna, enonadstropna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pravokoten portal v tretji osi in dve izložbeni odprtini v pritličju. Okna v nadstropju krasijo profilirane obrobe in preklade ter do mejnega zidca segajoči parapeti z motivi rombov. Oba zidca, mejni in podstrešni, sta profilirana, vežo pa pokriva banjasti obok s sosvodnicami.
178. c)Po letu 1896 nadzidana in na novo fasadirana stavba z bidermajersko fasado je v osnovi še starejša, na kar kaže kamnita gradnja v kleti. Neprimerne, izložbene odprtine v pritličju je potrebno osno organizirati.
179. d)Spomenik varujemo v celovitosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
180. e)Lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju je izraba, ki ustreza pomenu spomenika. U 9 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 13
181. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 116, parc. št. 496, last Skupščine občine Slovenj Gradec; - k, o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1160, parc. št. 497, družbena lastnina v uporabi Vodovšek Draga.
182. b)Petosna, enonadstropna stavba v nizu ima osrednjo dvojno okensko os poudarjeno s pravokotnim portalom, balkonom v prvem nadstropju in polkrožno zaključenim čelom. Celotna fasada je členjena s secesijsko ornamentiko, pritličje je tudi riistificirano. Okna v pritličju imajo gladke, obrobe, okna v nadstropju pa krasijo karnizi v obliki svitkov. Mejni, zidec je gladek podstrešni zidec pa sloni na členjenih konzolah. Veža je potlačeno banjasto obokana.
183. c)Eden najlepših primerov secesijskega sloga v mestu, nastal na začetku stoletja, je nepogrešljivi sestavni del historične podobe Slovenj Gradca.
184. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.
185. e)Lokali v pritličju in stanovanja v nadstropju ustrezajo značaju in pomenu spomenika. U 10 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 14
186. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 466, parc. št. 465, družbena lastnina v uporabi Šrimpf Draga in Šrimpf Alojzije.
187. b)Triosna, v tržnem nizu sezidana enonadstropna stavba ima pravokoten kamnit portal s temenikom in kvalitetnimi secesijskimi vratnicami. V prvi osi pritličja je še dostop v lokal, mejni zidec je profiliran. V nadstropju delijo okenska polja lizene, okna imajo gladke obrobe, usločene karnize in okrasne motive rombov v parapetih ter pod karnizi. Vogala stavbe sta poudarjena, podstrešni zidec pa je profiliran.
188. c)V osnovi starejša stavba kaže danes deloma poznobaročno, deloma pa secesijsko lice ter se s tako podobo vključuje v staro mestno jedro.
189. d)Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.
190. e)Namembnost za lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju je primerna. U 11 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 15
191. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 211, parc. št. 501, last Trgovskega podjetja Nama Ljubljana TOZD Veleblagovnica Slovenj Gradec.
192. b)Enonadstropna, štiriosna stavba v nizu ima osrednji dve osi nekoliko razmaknjeni. Pritličje členijo izložbe z gladkimi obrobami in pravokoten portal v četrti osi, nadstropje pa je v celoti rustificirano in ima okna s profiliranimi obrobami in temeniki, policami ter neobaročno okrašenimi parapeti. Oba zidca sta profilirana, robove stavbe pa poudarjajo lizene.
193. c)Poslopje s historično fasado iz druge polovice 19. stoletja in konservatorsko dobro saniranim pritličjem z osno organizacijo je nepogrešljiv sestavni del mesta.
194. d)Spomenik varujemo v celovitosti sestavnih elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
195. e)Uporaba pritličja za lokal in nadstropja za stanovanja je v skladu z značajem in pomenom spomenika. U 12 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 16
196. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 595, parc. št. 466, družbena lastnina v uporabi TP Povrtnina Maribor in Tirna - trgovsko podjetje Ojstrica Dravograd.
197. b)Petosna, enonadstropna stavba v nizu ima v pritličju dva pravokotna dostopa v prvi in četrti osi. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Nadstropje členijo okna s profiliranimi obrobami in med seboj povezanimi profili-ranimi policami. Vežo pokriva banjasti obok z grebenastimi sosvodnicami.
198. c)V osnovi zelo staro poslopje s preprosto kasnejšo fasado, ki ustreza gabaritu in pojavni podobi glavnega mestnega prostora.
199. d)Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Na objektu so dovoljeni le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
200. e)Lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju. U 13 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 17
201. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 168, parc. št. 502, družbena lastnina v uporabi Grujič Jelice, Grujič Zorana, Grujič Ljube in Krajnc Frica.
202. b)Enonadstropna, štiriosna stavba s pravokotnim portalom v četrti osi in poudarjenimi robovi v prvem nadstropju. V pritličju sega čez dve osi veliko izložbeno okno, okna v nadstropju pa imajo profilirane obrobe s polkrožnimi zaključki in temeniki ter z gladkim zidcem povezane profilirane police in kapitele. Mejni zidec je gladek, podstrešni pa profiliran in okrašen z reliefno izstopajočimi točkami.
203. c)Še ena historicistično inspirirana fasada v tržnem nizu iz druge polovice 19. stoletja se v kvaliteti sklada z ostalimi tovrstnimi stavbami v mestnem jedru.
204. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
205. e)Lokal v pritličju in stanovanja v nadstropju je ustrezna izraba objekta. U 14 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 19
206. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 2, parc. št. 505, družbena lastnina v uporabi Demiri Islama.
207. b)Štiriosna, enonadstropna hiša v nizu ima pravokoten portal v četrti osi in z rustiko okrašeno pritličje z gladkimi obrobami oken in secesijskim okrasjem na karnizih. Mejni zidec je gladek, podstrešni pa profiliran. Okenska polja v nadstropju ločujejo pilastri s secesijsko ornamentiko v kapitelih, v secesijskem duhu je okrašena tudi celotna fasada.
208. c)Poslopje s preprosto, a vzorno sanirano fasado s secesijsko ornamentiko. se tako uvršča med lepše primere svoje dobe v mestu.
209. d)Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.
210. e)Z lokalom v pritličju in stanovanji v nadstropju je spomenik izrabljen njegovemu značaju in pomenu primerno. U 15 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 21
211. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 306, parc. št. 506, last Tobačne tovarne Ljubljana, Triler Staneta, Čarf Matevža in Čarf Marije; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 671, parc. št. 507, družbena lastnina v uporabi Leskovšek Jožeta in Leskovšek Jožefe.
212. b)Enonadstropna, štiriosna stavba v strnjenem zazidalnem nizu, s pravokotnim profiliranim portalom v prvi osi ter dvema večjima izložbama s profiliranimi obrobami v pritličju. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe in polkrožne zaključke s temeniki ter z gladkimi pasovi med seboj povezane kapitele in okenske police. Veža je ravno stropana.
213. c)V preprostem historičnem slogu sezidana stavba je bila nadzidana za eno nadstropje po požaru leta 1896. S fasado in gabaritom se smiselno vklaplja v mestno zazidavo, v pritličnem pasu je potrebno le vzpostaviti osno razmerje odprtin.
214. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
215. e)Izraba za lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju je ustrezna. U 16 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 23
216. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 208, parc. št. 508/1 in 508/2, last Skupščine občine Slovenj Gradec.
217. b)V sklenjenem tržnem nizu sezidana enonadstropna, triosna stavba s širokim uvoznim pravokotnim portalom v, tretji osi, ima pritličje okrašeno z rustiko in dvema profiliranima izložbenima oknoma. Okna v nadstropju s profiliranim zidcem, ločenem od pritličja, imajo profilirane ušesaste obrobe in parapete podaljšane do mejnega zidca. Podstrešni zidec je dekoriran z nizom reliefno izstopajočih kvadratkov. Veža hiše je ravno stropana.
218. c)Značilna trška stavba s preprosto historično fasado je zgrajena na ozki srednjeveški parceli.
219. d)Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
220. e)Poslovno-stanovanjska namembnost je v skladu z zna čajem stavbe. U 17 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 24
221. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1304, parc. št. 413, družbena lastnina v uporabi Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec.
222. b)Mogočno, dvonadstropno, vogalno historicistično poslopje s sedmimi osmi ima obe stranski in osrednje tri osi združene. Slednje poudarja tudi izstopajoči rizalit s polkrožno usločenim portalom v pritličju ter stopnjevano trikotno čelo na strehi. Pritličje členi rustika, okna pa so tako v pritličju kot v obeh etažah polkrožno zaključena ter okrašena z močnimi polkrožnimi karnizi, policami ter pilastri ž gladkimi kapiteli med okni. Poslopje ima poudarjene robove, profiliran mejni zidec med pritličjem in nadstropjem ter enako členjen podstrešni venec. Stranska fasada ni obdelana kot glavna, ima dve osi in konkavni podstrešni venec. Severni in zahodni trakt notranjega dvorišča hiše obtekajo nadstropne arkade - v pritličju slopaste, v nadstropju pa na toskanskih stebrih. So pretežno križno obokane. Vežo stavbe pokrivajo kape z oprogami.
223. c)Nekdanja mestna hiša, oblikovana v historicističnem slogu z elementi severnega in italijanskega baroka. Oboki v notranjščini in arkade na dvorišču, kateri datirajo v 17. stoletje ter podatki o stavbi povedo, da je hiša v notranjščini starejša od fasade ter da je bila prvotno nižja. Leta 1885 so jo dvignili za drugo nadstropje in prefasadirali v današnjo podobo.
224. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
225. e)Izraba za galerijsko dejavnost ustreza značaju in pomenu stavbe. U 18 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 25
226. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 39, parc. št. 509, last Skupščine občine Slovenj Gradec.
227. b)Enonadstropna, triosna stavba z velikim, plitvo segmentno zaključenim portalom v osrednji osi in dvema izložbama v pritličju. Profilirana mejni in podstrešni zidec. Fasado prvega nadstropja krasi plitva rustikalna ornamentika, ki je na vogalih ojačana. Okenske obrobe so masivne, neorenesančne s profiliranimi karnizi in pilastri, okna pa paličasto deljena na šest delov.
228. c)Kvalitetna arhitektura s historično fasado, ki je v pritličnem pasu potrebna korekcije.
229. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
230. e)Kombinacija trgovske in stanovanjske namembnosti je za objekt primerna. U 19- SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 26
231. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 60, parc. št. 412/1, družbena lastnina v uporabi Trgovskega podjetja Žila Slovenj Gradec in Skupščine občine Slovenj Gradec; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1274, parc. št. 412/3, last Skupščine občine Slovenj Gradec in Slovenijales TOZD Stanovanjska oprema Ljubljana.
232. b)Osrednjo os dvonadstropne, sedemosne stavbe v nizu poudarja rizalit, dvojni okni v nadstropjih in trikotno zaključeno mansardno okno na strehi. Pritličje oblikujeta dve izložbi in pravokoten vhod, od nadstropij ga ločuje profiliran mejni zidec. Okna v prvem nadstropju so okrašena z neorenesančnimi motivi v parapetih, profiliranimi obrobami in usločenimi karnizi na konzolah. Osrednje dvojno okno v rizalitu poudarja še balustradni parapet in dve girlandi pod karnizom. Okna v drugem nadstropju so preprostejša s profiliranimi policami in karnizi na konzolah. Bogato je okrašen tudi profiliran podstrešni zidec na konzolah. Na dvoriščni strani stavbe so slopaste dvonadstropne arkade.
233. c)V tretji četrtini 19. stoletja zgrajeno poslopje se je gabaritno ujelo s sosednjo mestno hišo. V današnji podobi moti skladnost fasade le neprimerno oblikovano pritličje, kjer je potrebno ponovno vzpostaviti osno organiziranost. V osnovi je stavba iz 18. stoletja.
234. d)Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi, ki bodo spomeniške lastnosti ohranjali oziroma valorizirali.
235. e)Izkoriščenje poslopja za lokale, poslovne prostore in stanovanja je v skladu s programom namembnosti starega mestnega jedra Slovenj Gradca. U 20 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 27 (Trg svobode 7)
236. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 9 parc. št. 517, last Trgovsko podjetje Zila Slovenj Gradec.
237. b)Enonadstropna, dvoosna,- vogalna stavba ima na stranski fasadi deset okenskih osi. Pritličje tvori ena sama velika izložba z dostopom v lokal, nadstropje pa oblikujeta okni s profiliranimi obrobami, policama in karnizoma na konzolah. Podstrešni zidec je profiliran.
238. c)Stavba je pomembna predvsem zaradi lege na stičišču dveh glavnih in obenem najkvalitetnejših mestnih trgov. Pritličje, pokvarjeno z izložbo, je potrebno popraviti.
239. d)Spomenik varujemo v celoti njegovih spomeniških sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev objekta in valorizacijo spomeniških lastnosti.
240. e)Poslovna dejavnost je v skladu z značajem stavbe in njenim položajem v mestnem okolju. U 21 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 28
241. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1017, parc. št. 410, last Skupščine, občine Slovenj Gradec in Lekarne Slovenj Gradec.
242. b)Petosna, enonadstropna stavba v nizu z rizalitno poudarjenima drugo in tretjo osjo. Rizalit tvorita lizeni v pritličju, potlačeno polkrožni portal s kapiteloma ter pilastra s profiliranima kapiteloma v nadstropju. Enaka pilastra poudarjata tudi robove fasade. Pritličje krasi rustika, mejni in podstrešni zidec sta profilirana, okna v nadstropju imajo profilirane obrobe. Na dvoriščni fasadi členijo stavbo kapasto obokane arkade.
243. c)Čeprav ima stavba modernizirano pročelje, kažejo detajli v notranjosti precej starejši datum nastanka -verjetno 17. stoletje, v osnovi pa je še starejša.
244. d)Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
245. e)Lokal in stanovanja so ustrezna izraba objekta. U 22 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 29-31
246. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 88, parc. št. 521 in 522, družbena lastnina v uporabi Trgovskega podjetja Zila Slovenj Gradec.
247. b)Enonadstropna, osemosna stavba v nizu je razdeljena na dve hišni številki, oblikovno pa tvori eno fasado. V pritličju so le tri velike izložbene odprtine z dostopi v lokale in pravokoten uvozni portal v tretji osi. V etažnem delu fasade poudarjajo osrednji dve osi po dva para pilastrov ob straneh ter osrednji pilaster med obema osema. Okenske obrobe so gladke, karnizi nekoliko usločeni, okna imajo tudi profilirane police in motive rozet v parapetih. Celotno prvo nadstropje krasi še rustika, podstrešni zidec je profiliran.
248. c)Verjetno iz dveh hiš, združenih pod enotno fasado nastala stavba, nam kaže danes baročno lice. Zaradi neprimerno oblikovanega pritličja z izložbami je izgubila dobršen del pričevalnosti, ki pa se da z ustreznimi posegi nadomestiti.
249. d)Spomenik varujemo v celoti vseh njegovih sestavin. Dovoljeni so sanacijski posegi in posegi, ki bodo služili valorizaciji spomeniških lastnosti objekta.
250. e)Trgovsko-stanovanjska namembnost ustreza programu namembnosti stavb v središču mesta. U 23 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 33
251. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 141, parc. št. 523/1, družbena lastnina v uporabi Rojnik Draga; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 752, parc. št. 523/2, družbena lastnina v uporabi Lesne TOZD Nova oprema Slovenj Gradec.
252. b)Štiriosna, enonadstropna hiša v strnjenem tržnem nizu ima v prvi osi potlačeno polkrožno zaključen portal s historicističnimi vratnicami. Pritličje krasi še rustika, vse tri ostale osi pa zavzema velika izložba z dostopom v lokal. Mejni zidec je profiliran, prav tako podstrešni, ki sloni na reliefno izstopajočih kvadratkih. Okna v etaži imajo profilirane obrobe, ki se podaljšujejo do mejnega zidca, police in rahlo usločene profilirane kranize.
253. c)Hiša s historično fasado je pomembna predvsem zaradi lege in kot sestavni del mestnega ambienta. Neustrezno pritličje je potrebno spremeniti.
254. d)Spomenik varujemo v celovitosti vseh sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
255. e)Lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju ustrezata značaju in legi stavbe. U 24 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 34
256. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 965, parc. št. 404/2, družbena lastnina v uporabi Čahuk Stanislava in Čahuk Vladimirja; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 207, parc. št. 407, družbena lastnina v uporabi Perger Ljube.
257. b)Triosna, enonadstropna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pravokoten portal v prvi osi. Pritličje oblikuje še dostop v lokal in izložbeno okno, od nadstropja pa ga ločuje konveksni mejni zidec. Okna v nadstropju imajo gladke obrobe, katere se podaljšujejo do mejnega zidca. Podstrešni venec je profiliran. Vežo pokriva križno grebenasti obok.
258. c)Stavba s preprosto, lepo obnovljeno fasado, je v osnovi precej starejša od zunanjega videza. Gabaritno in s pročeljem predstavlja del historičnega ambienta starega jedra mesta.
259. d)Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev oziroma valorizacijo spomeniških lastnosti.
260. e)Izraba za lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju je ustrezna. U 25 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 36
261. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 964, parc. št. 404/1, družbena lastnina v uporabi Korbus Celestine, Marovšek Anice, Hovnik Franca in Korbus Franca; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 484, parc. št. 405, družbena lastnina v uporabi Marovšek Anice in Marovšek Franca; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 507, parc. št. 406, družbena lastnina v uporabi Korbus Celestine in Korbus Franca.
262. b)Triosna, enonadstropna stavba v nizu ima pravokoten portal v prvi osi nekoliko nad nivojem, tako da vodijo do njega stopnice. Poleg portala je v pritličju še velika. izložbena odprtina z dostopom v lokal. Mejni zidec je profiliran. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, profilirane karnize na konzolah in motive rombov v parapetih. Podstrešni venec je konkaven. Vežo pokriva križno-grebenasti obok, na dvoriščni fasadi pa jo obteka po vsej dolžini balkon z bidermajersko ograjo.
263. c)Stavba v sedanji obliki iz leta 1896 nam kaže v notranjosti podobo iz časa nastanka v 17. stoletju. Neprimerno oblikovano izložbo v pritličju hiše je potrebno ustrezno sanirati in s tem vrniti stavbi del njenega značaja.
264. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev objekta in valorizacijo njegovih spomeniških sestavin.
265. e)Lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju. U 26 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 37
266. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1077, parc. št. 525/2, last Trgovskega podjetja Zila Slovenj Gradec.
267. b)Štiriosna, enonadstropna stavba v nizu ima med prvo in drugo osjo potlačeno polkrožen portal s-temeni-kom in kapiteloma ter gladko preklado, slonečo na dveh pilastrih. Na portalu so ohranjene še originalne baročne vratnice. Okni v pritličju zapirajo lesene naoknice, imata gladke obrobe in profilirana karniza. Podstrešni zidec je profiliran. Okna v nadstropju imajo le profilirane obrobe.
268. c)Nekdanja Mersijeva hiša je lep primer baročne stavbe iz začetka 18. stoletja, ki se nam je domala neprezidana ohranila do danes ter tako predstavlja kvaliteten poudarek mestnega prostora.
269. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacij o njegovih spomeniških lastnosti.
270. e)Poslopje je trenutno v postopku sanacije. Priporočamo ureditev lokala v pritličju š pogojem, da se fasada ne spreminja, in stanovanja v nadstropju. U 27 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 38
271. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 583, parc. št. 402, družbena lastnina v uporabi Štelcer Frančiške in Slovin - Vinag Vinarstvo Maribor; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 150, parc. št. 403, družbena lastnina v uporabi Grobelnik Marije.
272. b)Enonadstropna, štiriosna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pritličje, členjeno z rustiko. V pritličju sta dva pravokotna dostopa v lokal in dve izložbi, od nadstropja ga loči profiliran mejni zidec. Okna v nadstropju, so bogato okrašena s pilastri ob straneh, balustradnimi parapeti in usločenimi karnizi. Podstrešni zidec je profiliran.
273. c)Bogata baročna fasada poslopja iz 18. stoletja spada med kvalitetnejša pročelja svoje dobe v mestu.
274. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
275. e)Turistična agencija v pritličju in stanovanje v nadstropju je izraba, ki ustreza značaju in pomenu spomenika. U 28 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 39
276. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 24, parc. št. 526/1, družbena lastnina v uporabi Tovarne usnja Prevent Slovenj Gradec; - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 691, parc. št. 526/3 in št. z. k. vl. 1046, parc. št. 526/4, družbena lastnina v uporabi Salecl Hildegarde.
277. b)Triosna, enonadstropna, v strnjenem tržnem nizu locirana stavba ima modernizirano fasado, členjeno s pravokotnim portalom v tretji osi pritličja, dostopom v lokal in izložbenim oknom, profiliranim mejnim zidcem, okni v nadstropju s profiliranimi obrobami, s temeniki, policami in s profiliranim podstrešnim vencem. Vežo pokriva banja.
278. c)Kljub pusti predelani fasadi skriva notranjščina stavbe vrsto detajlov, ki jo zanesljivo uvrščajo med starejše arhitekture v mestu, saj jo lahko datiramo v čas okoli sredine ali druge polovice 16. stoletja.
279. d)Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za sanacijo in valorizacijo spomeniških lastnosti stavbe.
280. e)Izraba za lokal in stanovanje ustreza značaju in pomenu spomenika. U 29 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 40
281. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 252, parc. št. 401, družbena lastnina v uporabi Glasbene šole Slovenj Gradec.
282. b)Triosna, enonadstropna, vogalna stavba s pravokotnim, gladko okvirjenim portalom z odbijačema in bidermajerskimi vratnicami ter rustificiranim pritličjem. Okna v pritličju imajo gladke obrobe, v nadstropju pa jih krasijo profilirane obrobe, polkrožno usločeni karnizi na okrašenih konzolah in parapeti, ki se podaljšujejo od profiliranega mejnega zidca. Podstrešni venec je profiliran, ob straneh v nadstropju ulično fasado obrobljata pilastra, stransko fasado pa členijo ena okenska os, gladek mejni in konkavni podstrešni zidec ter rustika v pritličju. Na ulični fasadi je levo od portala vzidana tudi napisna plošča z napisom, da se je v tej hiši leta 1860 rodil skladatelj Hugo Wolf. Veža hiše je križno obokana.
283. c)Poslopje z zgodnjebaročno fasado in starejšo notranjščino se gabaritno in oblikovno zelo dobro vklaplja v fasadni niz glavnega mestnega ambienta. Pomembno je tudi kot rojstna hiša skladatelja Huga Wolfa.
284. d)Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh njegovih sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških značilnosti.
285. e)Uporaba hiše za potrebe glasbene šole ustreza njenemu značaju in pomenu. U 30 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 47
286. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 29, parc. št. 533, last Štumpfl Alberta, Štumpfl Irme in Šircelj Irme.
287. b)Triosna, enonadstropna stavba v nizu ima pritličje, pokvarjeno z velikim izložbenim oknom in dostopom v lokal. Celotna prva etaža fasade je okrašena s secesijsko ornamentiko. Mejni in podstrešni zidec sta gladka.
288. c)S preprosto secesijsko fasado okrašena stavba je v osnovi veliko starejša, po banjasto obokani veži sodeč jo lahko postavimo v 17. stoletje. Neprimerno pritličje je potrebno popraviti.
289. d)Spomenik varujemo v izvirnosti in celovitosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
290. e)Lokal v pritličju in stanovanjski prostori v nadstropju. U 31 - SLOVENJ GRADEC, Meškova ul. 10/a
291. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 193, parc. št. 605, družbena lastnina v uporabi Slemenik Štefanije.
292. b)Enonadstropna stavba v nizu objektov, ki so umaknjeni iz osnovne ulične črte in so nastali na nekdanjem mestnem obzidju. Precej predelana hiša s prizidkom pred fasado in opečno streho ima na vzhodnem delu, ki je prislonjen na nekdanje obzidje, še ohranjen poligonalni stolp - del mestnega obzidja.
293. c)Spomenik je pomemben predvsem zaradi ohranjenega dela mestnega obzidja - stolpa, ki datira v 14. stoletje. Stolp, ki je danes nekoliko neprimerno obdelan (debeli omet), bi bilo potrebno s primerno obdelavo ustrezneje prezentirati.
294. d)Na spomeniku varujemo vse značilnosti tlorisa, gabarita in predvsem stolp - utrdbeni objekt z vsemi njegovimi historičnimi lastnostmi. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških svojstev.
295. e)V hiši je stanovanje. Taka namembnost je glede na značaj spomenika primerna. U 32 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 1
296. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 93, parc. št. 510, last Skupščine občine Slovenj Gradec.
297. b)Dvonadstropna, vogalna stavba je na glavni ulični fasadi petosna, na stranski fasadi, orientirani na Glavni trg, pa ima tri okenske osi. Fasado členijo rizalitno poudarjene osrednje tri osi v nadstropju, profilirana mejni in podstrešni venec, gladke obrobe oken in motiva rombov v četrti in peti okenski osi oken v prvem nadstropju. Pokončno pravokoten kamnit portal vodi v notranjost v četrti osi pritličja, osrednja, tretja os, pa je v nadstropjih poudarjena z balkonom z bidermajersko ograjo in letnico 1862 ter z dvojnim oknom v drugem nadstropju. Stavba ima poudarjene vogale in stransko fasado - enako obdelano kot glavno.
298. c)V osnovi vsaj baročna stavba dominira na vogalu dveh osrednjih mestnih trgov in učinkovito obvladuje oba mestna ambienta. Pri bodočih obnovitvenih posegih v poslopje bi bilo potrebno ponovno vzpostaviti osno organizacijo pritličja namesto obstoječih neprimernih izložb.
299. d)Na spomeniku varujemo vse značilnosti njegove strukture. Dovoljeni so posegi za valorizacijo oziroma ohranitev spomeniških značilnosti stavbe.
300. e)Poslovno-stanovanjska namembnost je v skladu z značajem spomenika. U 33 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 4
301. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1, parc. št. 513, družbena lastnina v uporabi Železnikar Marijana, Železnikar Boža in Šprager Cvetane.
302. b)Enonadstropna, osemosna, vogalna stavba ima osrednji dve osi rizalitno poudarjeni in naglašeni še s potlačeno polkrožnim portalom v pritličju in nadstrešnim zidcem z balustri. Stranski dve in osrednji dve osi so združene. Pritličje je rustificirano, okna v nadstropju pa polkrožno zaključena, bogato okrašena in imajo lesene navojnice. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Petosna stranska fasada ima osrednjo os rizalitno poudarjeno in je obdelana kot glavna.
303. c)Stavba je zelo lep in ohranjen primer ambiciozne neobaročne arhitekture iz časa okoli 1900. S svojo pojavno podobo učinkovito zaključuje potek trga proti župni cerkvi oziroma prehod v Meškovo ulico.
304. d)Spomenik varujemo v vseh značilnostih njegove substance. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
305. e)Lokal v pritličju in stanovanja, v nadstropju so primerna izraba objekta. U 34 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 5
306. a)- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 171, parc. št. 519, last Rimokatoliškega župnijstva Slovenj Gradec.
307. b)Enonadstropna, petosna, vogalna stavba z opečno streho ima polkrožen portal v pritličju še rizalitno poudarjen in okrašen z rustiko. V pritličnem pasu so obdelane v rustiki tudi okenske obrobe, v nadstropju pa obrobljajo okna pilastri s profiliranimi kapiteli, na katerih slonijo profilirani karnizi oziroma trikotni zaključek v portalni osi. Parapeti oken v nadstropju so med seboj povezani s profiliranima mejnima zidcema, tudi podstrešni zidec je profiliran. Stranska fasada je triosna in enako obdelana kot glavna.
308. c)Pozno klasicistična stavba je bila zgrajena leta 1884 in spada med kvalitetnejše arhitekture v mestu. V stavbi je tudi Sokličev muzej, ki je zaščiten kot kulturni spomenik.
309. d)Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških kvalitet.
310. e)Stavba ima stanovanjsko in kulturno namembnost. U 35 - STARI TRG št. 32, župnišče
311. a)- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 305, parc. št. 284, družbena lastnina v uporabi Kulturno prosvetnega društva Stari trg.
312. b)Mogočna, v breg zidana stavba ima proti dolini sedem osi, od katerih desne tri rizalitno izstopajo, kar je posledica več gradbenih faz. Hiša ima tesno notranje dvorišče z grbom iz leta 1626. K stavbi je na severni strani dozidana dvorana.
313. c)Okoli 1600 sezidana stavba v italijanskem renesančnem slogu je bila kasneje nekajkrat prezidana. Kljub temu ima izredne arhitektonske kvalitete in izjemno lego v prostoru.
314. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.
315. e)V stavbi je župnišče, neprimerna stanovanja in skladišče, kar ni v skladu z značajem stavbe in njenim spomeniškim pomenom. Potrebno je izdelati študijo za novo namembnost javnega značaja v okviru krajevne skupnosti ali cele občine. U 36 - TROBLJE št. 46, Kelnerjeva vila
316. a)- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 97, parc. št. 120, last Lakovšek Jožeta; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 305, parc. št. 136, last . Večko Ernesta in Večko Ljudmile; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 182., parc. št. 138/5 in 143/1, last Štumberger Karoline; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 480, parc. št. 142/1, last Ajtnik Ivana, Ajtnik Silve in Ajtnik Katarine; - k, o. Gradišče, št. z. k. vl. 236, parc. št. 142/2 in 143/2, last Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 276, parc. št. 142/4, last Lesne Slovenj Gradec; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 474, parc. št. 142/5, last Breznik Vinka; - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. S007, parc. št. 1529/12, nepremičnina v splošni rabi.
317. b)Večja stanovanjska vila je pokrita z opečno štirikapno streho. Glavna vhodna fasada je triosna, pravokotni portal vodi v notranjščino v osrednji osi, zadnja os pa je poudarjena z izzidkom. Vse fasade so okrašene s historicističnim okenskim okrasjem, mejni zidci so profilirani.
318. c)Kvalitetna stanovanjska arhitektura z lepo lego v krajini datira v drugo polovico 19. stoletja.
319. d)Spomenik varujemo v celoti vseh ohranjenih elementov. Dovoljeni so le posegi za. obnovo objekta.
320. e)Stanovanjska namembnost ustreza značaju in pomenu spomenika. 3. Sakralni spomeniki - U 37 - BRDA, p. c. sv. Andreja
321. a)- k. o. Brda, št. z. k. vl. 24, parc. št. 36, last Rimokatoliškega župnišča Šmartno; - k. o. Brda, št. z. k. vl. 25, parc. št. 37, 1118, 1120/1, 1120/2 in 1122/1, last Gaberšek Franca; - k. o. Brda, št. z. k. vl. 26, parc. št.. 234, 236, 294/1, 294/2 in 295, last Krajnc Mirana.
322. b)Stavbo sestavljata pravokotna ladja in ožji; tristrano zaključeni prezbiterij. Šilasta okna so deloma barokizirana, deloma zazidana. Streha je krita s skrilom. Nad fasado je strešni stolp, obit s pločevino. Oba portala sta poznogotska, s paličastim profilom. Ladja ima raven ometan strop, prezbiterij pa je križno obokan z rebri. Tlak je cementen. Glavni oltar je neobaročen iz leta 1852, stranski pa neogotski.
323. c)Objekt je kvalitetna poznogotska arhitektura iz 16. stoletja. Sloji na krajinsko pomembnem mestu in jo je potrebno varovati skupaj s širšim okoljem.
324. d)Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
325. e)Sakralna stavba v občasni rabi. U 38 - BRDA, p. c. sv. Magdalene
326. a)- k. o. Brda, št. z. k. vl. 31. parc. št. S44, 1243/3, 1243/4, 1246, 1248, 1250 in 1251, last Lavko Irene, Lavko Alojza in Višič Ludvika; - k. o. Brda, št. z. -k. vl. 32, parc. št. S45, S46, last Rimokatoliškega župnišča Šmartno.
327. b)Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z lesenim osmerokotnim strešnim stolpičem in pravokotnim, nekoliko ožjim in nižjim prezbiterijem. Na južni fasadi je dvoje gotskih oken, v osi prezbiterija eno zgodnje gotsko okno. Ostala okna so pravokotna. Portala sta polkrožna. Prezbiterij in ladja imata raven ometan strop, slavolok je šilast. Tlak je iz nepravilnih kamnitih plošč. Glavni oltar je neorenesančen