Na podlagi drugega odstavka
- člena in
- člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in
- člena Odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori SO Trebnje na
- skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. dne
- 1994 sprejeli ODLOK o ureditvenem načrtu za kamnolom Dolenje Laknice I. SPLOŠNE DOLOČBE
- člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev, iz dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000, v skladu z določbami družbenega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 1990, (Dopolnitev 1993) sprejme ureditveni načrt za kamnolom v Dolenjih Laknicah, ki ga je izdelal Projektivni atelje – PROSTOR, d.o.o. Ljubljana v decembru 1993,.pod številko 1018/
- Sestavni del ureditvenega načrta je projekt: dopolnilni. rudarski projekt pridobivanja dolomitnega peska v kamnolomu Dol. Laknice, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana v letu 1989,
- člen Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine: A. Tekstualni del B. Soglasja organov, organizacij in skupnosti. C. Grafični del
- Izsek iz planskih dokumentov v M 1:5000
- Kopijo katastrskega načrta v M 1:2880
- Geodetski načrt obstoječega stanja v M 1:2000, 1:500
- Ureditveno situacijo v M 1:500
- Idejne rešitve infrastrukture v M 1:500
- Prostorske ureditve po posameznih področjih, v M 1:2000
- Načrt gradbenih parcel v M 1:2000
- Etape izvajanja v M 1:2000
- Tehnični elementi za zakoličenje v M 1:2000 II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
- člen Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele oziroma njihove dele: k.o. Laknice, pare. št. 2137, 2138/1, 2138/2, 2138/3, 2136/1, 2136/2 in del 2179 ter obsega površino 201 659 m
- Omejeno je na severni strani s v koridorjem hitre proge Ljubljana-Dobova, na zahodni, vzhodni in južni strani pa meji na gozdne površine. III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN POSEGANJE V PROSTOR
- člen Ureditveni načrt kamnoloma Dolenje Laknice določa način, obseg in pogoje eksploatacije dolomitnega peska v kamnolomu Dolenje Laknice ter ukrepe za sanacijo kamnoloma med in po končanj eksploataciji. POGOJI ZA EKSPLOATACIJO KAMNOLOMA
- člen Eksploatacija kamnoloma sme potekati le znotraj meje območja ureditvenega načrta, ki je podana v
- členu tega odloka.
- člen Tehnologija pridobivanja rudnine iz kamnoloma je opredeljena v rudarskem projektu iz
- člena tega odloka in je obvezna.
- člen Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati določila Zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75), Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86) in Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86). POGOJI ZA UREJANJE IN POSEGE V OBMOČJU
- člen Za druge posege v območju ureditvenega načrta veljajo naslednji pogoji: – v prostoru ureditvenega načrta kamnoloma Dolenje Laknice so dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost, eksploatacijo dolomitnega peska – dovoljuje se le gradnja objekta za potrebe dejavnosti kamnoloma (prodajni in skladiščni objekt) POGOJI ZA UREJANJE IN POSEGE V PROSTOR VAROVALNEGA PASU KAMNOLOMA
- člen V območju varovalnega pasu kamnoloma, zaradi posledic dejavnosti v kamnolomu, ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in ki so opredeljene z veljavnim PUP-om. Za posege v prostor varovalnega pasu veljajo določila, kot jih opredeljuje PUP za plansko celoto
- IV. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
- člen Promet Območje kamnoloma se navezuje na regionalno cesto Mokronog-Škocjan-Dobruška vas z dovozno cesto v dolžini ca. 150 m. Promet v območju kamnoloma je urejen z dostopom na posamezno etažo po poti, ki poteka ob zahodnem robu kamnoloma. Odvoz materiala se vrši s kamioni, nakladanje le-teh pa z bagrom ali nakladalnikom. Kanalizacija Fekalne odplake iz objekta (upravno prodajni in skladiščni objekt) je speljati v troprekatno vodotesno greznico na občasno praznjenje. Meteorne vode iz strehe objekta speljati direktno v potok Laknico, meteorne in zaledne vode iz kamnoloma pa je pred izpustom v naravni recipient predhodno očistiti peska in jalovine v naravnem usedalniku, laguni s prelivom. Zagotoviti je odvodnjavanje sosednjih zemljišč ob odlagališču jalovine in humusa z odprtimi jarki tako, da se prepreči zamočvirjenje le-teh. Vodovod Potrebe po sanitarni vodi se bodo zagotovile s priključkom objekta na zasebni vodovod Dolenšek, ki poteka ob objektu Dolenšek ali s priključkom na javni vodovod, ki poteka ob regionalni cesti. Elektrika Ob regionalni cesti poteka prostozračni električni vod, na katerega se. bo priključil objekt v območju kamnoloma s podzemnim kablom, po pogojih upravljalca. Javna razsvetljava Ker se bo delo v kamnolomu odvijalo občasno, odvisno od potreb, samo podnevi, ni predvidena razsvetljava kopa. Telefon Območje kamnoloma se navezuje na telefonsko omrežje v skladu s pogoji upravljalca. V. POGOJI ZA KRAJINSKO UREJANJE KAMNOLOMA (med in po končani eksploataciji)
- člen Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, oblikovanje terena pred in po končanem odkopa-vanju. Pri izvedbi krajinske ureditve kamnoloma je izhajati iz projekta iz
- člena tega odloka, skladno z ureditvenim načrtom.
- člen Ukrepi med in po eksploataciji: – Zavarovati z žično ograjo na delih, kjer ne bo več sprememb, ostali del se zavaruje z nasipom iz jalovine ter opremi z vidnimi oznakami (table, zastavice). – Ob vhodu v kamnolom postaviti zaporo, ki preprečuje vhod v kamnolom. – Neposredno pred čelom napredovanja zgornje etaže izvršiti posek gozda in čiščenje podrasti. – Odlaganje jalovine iz kamnoloma urediti na površini osnovnega platoja kamnoloma. – Odkrivko, zlasti humusni del, uporabiti za začasno zavarovanje roba kopa (nasip višine min 1m, 5m. od roba kopa), kasneje pa za rekultivacijo.
- člen Tehnična rekultivacija: Po končani eksploataciji je izvesti tehnično rekultivacijo kamnoloma v smeri od vrha proti dnu kamnoloma tako, da končna podoba terena omogoča nadaljnjo biološko sanacijo. – osnovni plato 228,00 mnv – vrh kamnoloma max 330,00 mnv – širina police min 5,0 m – višina etaže od 5,0 m do 8,0 m – nagib končne brežine 49 – položnejše oblikovanje vrhnje brežine (prehod v teren) – oblikovanje deponije jalovine v etažah, ki se prilagajajo kamnolomu – utrditev in zatravitev brežin v naklonu 1:3 – utrditev odprtih jarkov in muld za odvajanje padavinske vode – ureditev usedalnika.
- člen Pogoji za biološko sanacijo: – vegetativno utrjevanje z ozelenitvijo – ozelenitev polic – zasaditev brežin – ozelenitev ravnin (jalovišče) – ozelenitev gozdnega roba. VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
- člen Življenjska doba kamnoloma pri letnem odkopu 25.000 m3 znaša 11 let. Ocenjene zaloge dolomitnega peska nad kamnolomom in vzhodno od njega, na površini ca. 3 ha, pa znašajo okrog 900.000 m3, kar zagotavlja obratovanje kamnoloma še 30 do 40 let. Delo bo potekalo izključno podnevi v eni izmeni osem ur z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni. Ob eventualnem mirovanju kamnoloma je lastnik dolžan območje kamnoloma zaščititi in pričeti s sanacijo.
- člen Med obratovanjem kamnoloma mora lastnik kamnoloma izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja: – delovno območje kamnoloma, predvsem zgoraj je zavarovati z žično ograjo višine min 1,0 m in jo opremiti z barvnimi zastavicami in s tem povečati vidnost, opremiti s kovinskimi obeski, ki s svojim hrupom odganjajo živali, – z zemeljskim nasipom iz jalovine pa je zavarovati območja, kjer je varovanje začasno, zaradi nadaljnje eksploatacije, – prostor, neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže kamnoloma očistiti podrasti, da ni privlačen za živali, – na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in zaradi miniranja. Tako tablo z opozorili je postaviti tudi pri vhodu v kamnolom, kjer mora biti postavljena primerna zapora, ki preprečuje dostop v kamnolom, kar mora biti koristniku kamnoloma naloženo v dovoljenju za izkoriščanje.
- člen Posebni varstveni ukrepi, ki jih mora izvajati lastnik med obratovanjem kamnoloma, so:
- Varnost pred razmetom Prekomerni izmet materiala omejiti s tehničnimi merami, kot so: – pravilno eksplozivno polnjenje minskih vrtin, to je pravilna specifična poraba razstreliva, zadostna izbojnica in zadostna dolžina čepa – mašila, upoštevati smer odpiranja minskega polja – urediti postopek in nadzor zapore prometa na regionalni cesti v času miniranja
- Varnost pred zračnim udarom Upoštevati je varnostno razdaljo v primeru max polnitve Q = 124 kg in Kz = 10 je R = 111 m, kar pomeni, da tudi najbližji objekti ne bodo ogroženi.
- Varnost proti potresu pri miniranju Strogo je upoštevati količino razstreliva na milisekundni interval in dovoljeno mejo potresa, ki nastane pri miniranju. Za max količino razstreliva Q = 124 kg po izračunu je varnostna razdalja R var = 250 m, ker so max polnitve na zgornji etaži, so vsi objekti izven tega območja.
- Drugi ukrepi za varstvo okolja V kamnolomu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in naftnih derivatov. Menjavanje olja je dovoljeno le za na to posebej določenih mestih. Skladno z določili pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin, se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu redno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme. Zaradi bližine naselja je treba upoštevati določila Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in Odlok o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77). Z ozirom na postavljene ravni hrupa ni dovoljeno delo v nočnem času. Najmanj enkrat letno je opraviti meritve, hrupa. Zaposleni na posameznih strojih in opremi, morajo v kolikor je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom (antifoni, vata). Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. V smislu Odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 19/88, člen 7), je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150 mg/m3, kar je treba občasno kontrolirati, najmanj pa dvakrat letno. VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UN
- člen Eksploatacija kamnoloma bo potekala po etapah, kot je opredeljeno v UN iz
- člena tega odloka in bo zajemala površine: I. etapa – širitev obstoječega kamnoloma proti vzhodu do vhodne pare. meje pare. št. 2138/1 II. etapa – sanacija izkoriščenega prostora in širitev kamnoloma proti zahodu, na pare. št. 2179 III. etapa – zaprtje kamnoloma in končna sanacija. prostora.
- člen Do pričetka eksploatacije kamnoloma, po posamezni etapi, ostaja namembnost zemljišč nespremenjena (gozd). Po končani eksploataciji je skladno z določili tega odloka opravljati vsa dela in ukrepe za vrnitev površin prvotni rabi.
- člen Investitor mora pri izvajanju upoštevati: – določbe lokacijskega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje ter gradbenega dovoljenja za prodajni in skladiščni objekt, ki temeljijo na pogojih UN – priključiti objekt na komunalne naprave – ne sme spreminjati namembnosti površin in objekta, kot jih določa UN
- člen Investitor realizacije ureditvenega načrta kamnoloma Dolenje Laknice je IGM STREŠNIK, Dobruška vas, oziroma njegovi pravni nasledniki. VIII. KONČNE DOLOČBE
- člen Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na občini Trebnje in Zavodu na urbanistično načrtovanje. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
- člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-309/93-10 Trebnje, dne
- marca
- Predsednik Skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik l. r. Kazalo Na vrh
🔗 Na uradni vir
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.