Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi Obalnega sindikata upokojencev, Koper, in Zorke Mihelčič iz Ljubljane, na seji dne
- 1994 ugotovilo
- Člen
- zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94) ni v neskladju z ustavo.
- Sklepa Upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o uskladitvi pokojnin od
- 1994 z dne
- 1994 (Uradni list RS, št. 4/94) in z dne
- 1994 (Uradni list RS, št. 9/94) nista v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev A Obalni sindikat upokojencev iz Kopra je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o uskladitvi pokojnin od
- 1994 z dne
- 1994 (Uradni list RS, št. 4/94), ker je po njegovem mnenju v nasprotju s
- členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z izpodbijanim sklepom je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določil, da se od
- 1994 uskladijo pokojnine na podlagi gibanja plač vseh zaposlenih delavcev v mesecu novembru 1993 v primerjavi s predhodnim mesecem. Takšno usklajevanje naj ne bi bilo v skladu s
- členom zakona, ki v svojem drugem odstavku določa, da upokojencem pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah pokojnin. Zato bi moral upravni odbor pri uskladitvi pokojnin upoštevati tudi decembrsko rast plač. Upokojenka Zorka Mihelčič iz Ljubljane je vložila pobudo za oceno ustavnosti
- člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Navaja, da se je v javnosti pojavilo več različnih mnenj, kako bi bilo treba razlagati
- člen zakona. Sklep o uskladitvi pokojnin od
- 1994 z dne
- 1994 je nastal pod vplivom za upokojence neugodne vladne razlage zakona. Če je vladna razlaga zakona pravilna, je po mnenju pobudnice zakon v nasprotju s pravico do socialne varnosti (
- člen ustave) ter načeli pravne in socialne države (
- člen ustave). Predlaga, da ustavno sodišče to ugotovi oziroma pove, katera od možnih razlag zakona je v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je na seji dne
- 1994 obe zadevi združilo zaradi enotnega obravnavanja in odločanja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) v odgovoru na pobudo navaja, da je upravni odbor zavoda sporni sklep o uskladitvi pokojnin sprejel ob upoštevanju
- člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) in
- člena zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu
- Pri tem je bilo upoštevano pisno navodilo vlade z dne
- 1994 o načinu uskladitve pokojnin na podlagi gibanja plač, doseženih v novembru in decembru
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve navaja, da je bilo v interventnem zakonu o usklajevanju pokojnin za leto 1993 določeno, da se določba
- člena ZPIZ ne uporablja do konca leta
- V tem času so se pokojnine usklajevale brez dvomesečnih poračunov, tako da je povprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, znašala 85% povprečne plače na zaposlenega v republiki za mesec, za katerega je bilo ugotovljeno gibanje plač, ki se je moralo upoštevati pri uskladitvi pokojnin. B
- Ustavno sodišče je pobudi sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka
- člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
- Ustavno sodišče je na podlagi
- člena zakona o ustavnem sodišču presojalo tudi zakonitost sklepa upravnega odbora zavoda o uskladitvi pokojnin od
- 1994 z dne
- 1994 (Uradni list RS, št. 9/94), saj temelji na isti dejanski in pravni podlagi, odločitev ustavnega sodišča pa bi se nujno nanašala tudi na ta sklep.
- Po določbi prvega odstavka
- člena ZPIZ v povezavi s
- členom istega zakona se pokojnine usklajujejo mesečno v skladu z gibanjem plač vseh zaposlenih na območju republike na podlagi uradnih statističnih podatkov. Drugi odstavek
- člena ZPIZ ureja t.i. poračun pokojnin za nazaj: upokojencem pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Razlog za take poračune je način spremljanja in objave podatkov o gibanju plač zaposlenih v Republiki Sloveniji. Ti podatki, ki so podlaga za uskladitev pokojnin, se objavijo z dvomesečnim zamikom. Na podlagi take zakonske ureditve v
- členu ZPIZ se torej pokojnine usklajujejo sproti vsak mesec in to po dikciji zakonske norme bodisi navzgor bodisi navzdol. To izhaja tudi iz namena norme: zagotoviti enako razmerje med pokojnino in plačo, kakršno je bilo ob odmeri. Za ohranitev tega razmerja oziroma realne vrednosti pokojnin v primerjavi s plačami, je predvideno sprotno usklajevanje. Če je gibanje plač pozitivno, se pokojnine temu ustrezno zvišajo za naprej, upokojencem pa gre tudi poračun za ves čas od prejšnje uskladitve (praviloma za dva meseca). Če pa je gibanje plač negativno (torej, če se plače vseh zaposlenih delavcev na območju republike znižajo), delijo pokojnine enako usodo. Za naprej se ustrezno znižajo, poračun (znižanje) za nazaj pa se glede na dikcijo drugega odstavka
- člen ZPIZ ne opravi. V letu 1993 je usklajevanje pokojnin urejal zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 (Uradni list RS, št. 12/93 in 17/93), ki je veljal za obdobje od.
- 1993 do
- Ta zakon je določil drugačen način usklajevanja pokojnin in izrecno tudi, da se v času njegove veljavnosti ne uporablja
- člen ZPIZ. O ustavnosti interventnega zakona je ustavno sodišče odločilo z odločbo št. U-I-93/93 z dne
- 1993 (Uradni list RS, št. 1/94) in ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo. V odločbi je obrazloženo, da se obseg pravic, določen z zakonom, z zakonom lahko tudi zmanjša, seveda le z veljavnostjo za naprej. Zato začasno spremenjeno usklajevanje pokojnin ni v neskladju s
- členom ustave, ki zagotavlja pravico do socialne varnosti, niti ni v neskladju z drugimi načeli pravne in socialne države (
- člen ustave). S
- 1994 pa se je ponovno začel uporabljati sistem usklajevanja pokojnin po
- členu ZPIZ. Tako je sklep upravnega odbora zavoda z dne
- 1994 določil mesečno uskladitev pokojnin za naprej, ni pa določil tudi poračuna za november in december
- Vendar ne zaradi tega, ker bi bil v nasprotju s
- členom ZPIZ, ampak zato, ker upošteva interventni zakon za leto
- Porast plač je bil že upoštevan pri uskladitvi pokojnin za november in december 1993 v skladu s takrat veljavno zakonodajo le do toliko, da je poprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, znašala 85% poprečne plače na zaposlenega v republiki, to je do višine oziroma razmerja, ki ga kot najnižjega določa prvi odstavek
- člena ZPIZ. Če bi obveljalo stališče pobudnikov, bi to pomenilo retroaktivno uskladitev pokojnin v nasprotju z zakonom, ki je veljal za leto 1993, in to na podlagi določbe, ki se v tem času izrecno ni uporabljala. Omenjeni interventni zakon je za čas, dokler je veljal, izključil uporabo
- člena ZPIZ. Po presoji ustavnega sodišča zato sklepa upravnega odbora zavoda nista v neskladju s
- členom ZPIZ, saj določata uskladitev pokojnin v skladu s takrat veljavno zakonodajo, torej na drugačen način za november in december 1993, na drugačen način pa ponovno od
- 1994 dalje. Razlogi, ki jih pobudnica navaja glede skladnosti
- člena ZPIZ z ustavo, pa se smiselno nanašajo na zakon o usklajevanju pokojnin za leto 1993, o katerem je ustavno sodišče odločilo z že navedeno odločbo v zadevi U-I-93/
- C Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka
- člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev v
- točki izreka je sprejelo soglasno, odločitev v
- točki izreka pa s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali, sodniki Krivic (ki je dal ločeno mnenje), Snoj in Testen. Št. U-I-33/94-7 Ljubljana, dne
- julija
- Predsednik dr. Tone Jerovšek l. r. Kazalo Na vrh