(2)– so dopustne še: – novogradnje za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji na način, kot je določeno z družbenim planom, – gradnje pomožnih objektov za kmetijstvo, – ureditve za rekreacijo, – postavitve začasnih objektov za prireditve, – ureditve pokopališč ter gradnje mrliških vežic in kapelic, – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. V gozdovih (G, Gv, Gp) so dopustni posegi za potrebe gospodarjenja z gozdovi in lovstva. V lesnoproizvodnih gozdovih (G) so dopustne gradnje žag in deponij za les. Posegi v gozdove so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda. Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozd je potrebno pridobiti predhodno mnenje in pogoje pristojne gozdarske strokovne službe. V trajnovarovalnih gozdovih (Gv) niso dopustne krčitve, ki bi ogrozile varovalno funkcijo in posegi, ki bi povečali labilnost terena. Na površinah voda (V) so dopustne ureditve za rekreacijo. Na površinah razpršene gradnje (Z) na 1. območju kmetijskih zemljišč so dopustne še: – dozidave in nadzidave obstoječih objektov, novogradnje kot nadomestne gradnje za enako namembnost, kot je zgrajeni objekt, – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva in za turizem na kmetiji, – novogradnje objektov za potrebe kmetij, – gradnje pomožnih objektov, – gradnje objektov in ureditve za rekreacijo, – postavitve začasnih objektov za prireditve. Na površinah razpršene gradnje (Z) na 2. območju kmetijskih zemljišč ter v območju lesnoproizvodnih gozdov (G) so dopustne še: – dozidave in nadzidave obstoječih objektov, novogradnje kot nadomestne gradnje, za enako namembnost, kot je zgrajeni objekt, – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt brez emisij, za terciarne dejavnosti in v počitniške objekte, spremembe namembnosti pomožnih objektov v počitniške objekte niso dopustne, – novogradnje objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt ter za turizem na kmetiji, – gradnje pomožnih objektov, – gradnje objektov in ureditve za rekreacijo, – postavitve začasnih objektov za prireditve. 12. člen Za rezervate in varstvena območja ter pogoje za urbanistično oblikovanje posegov veljajo določbe 12. do 18. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Škofjeloško hribovje (Uradni list RS, št. 70/94). 2.2 Arhitekturno oblikovanje Oblikovanje stavbne mase 13. člen Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu 36° do 45°; cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj predpisanega. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Pomožni objekti 14. člen Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni prostostoječi objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 36° do 45°. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu. Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. Vrtne lope morajo biti lesene; streha je lahko šotorasta. Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. Ograje v območju križišč in priključkov ne smejo biti višje od 1 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste. Gradbeni materiali 15. člen Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki. Bakrena pločevina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave 16. člen Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase. Ureditvena enota vas (
- v)17. člen V ureditveni enoti vas (
- v)se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, – višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm, ali P+M, kjer je kolenčni zid visok do 100 cm. Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5. Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 2, – dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi. Za oblikovanje obrtnih delavnic velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 2. Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi. Biti morajo lesene ali. iz naravnega avtohtonega kamna in ne višje od 0,8 m. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijski elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju. Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi. Določbe za ureditveno enoto vas (
- v)veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z). Ureditvena enota vaško jedro (
- vj)18. člen Poleg določb 17. člena veljajo v ureditveni enoti vaško jedro (
- vj)še dodatni pogoji: – urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrejati oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture, – dopustna je nadomestna gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na parcelni meji pod pogojem da po višini ne presega višine prvotnega objekta ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove, – ograje morajo biti lesene ali iz naravnega avtohtonega kamna in ne višje od 0,8 m. Ureditvena enota enodružinska zazidava (
- e)19. člen V ureditveni enoti enodružinska zazidava (
- e)za oblikovanje stavbne mase velja: – višina: največ P+1+M, kolenčni zid visok največ 100 cm – ograje so dopustne v obliki žive meje, lesene ali žičnate z zasaditvijo in ne višje od 1 m. Ureditvena enota počitniški objekti (
- w)20. člen V ureditveni enoti počitniški objekti (
- w)za oblikovanje stavbne mase počitniških objektov velja: – tloris: največ 50 m2 zazidane površine, – višina: največ P + M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm – pomožni objekti so dopustni le kot prizidki k obstoječim objektom – izravnave terena so dopustne le s travnimi brežinami. 21. člen Za oblikovanje drugih posegov v prostor, za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez, za komunalno in energetsko opremljanje, za varstvo in urejanje voda ter varstvo naravne in kulturne dediščine veljajo določbe 27. do 47. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Škofjeloško hribovje (Uradni list RS, št. 70/94). IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR Babni vrt (SK 004/1) 22. člen Objekt na parceli št. 5 k. o. Babni vrt mora imeti sleme v smeri vzhod-zahod. Na parcelah št. 46 in 49-del k. o. Babni vrt so dopustne ureditve za rekreacijo; gradnje objektov niso dopustne. Bašelj (SK 005/1) 23. člen V območju urejanja Bašelj (SK 005/1) mora imeti objekt na parceli št. 1/1 k. o. Bela sleme v smeri vzhod-zahod. Čadovlje (SK 014) 24. člen V ureditvenem območju Čadovlje (SK 014) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, za dopolnilno gradnjo obvezna smer slemena pravokotno na cesto. Gobovce (SK 020) 25. člen Na parcelah št. 923/1, 923/2, 923/3, 923/4, 923/5, 924/7, 922/12, 924/6 in 1622/2-del k.o. Podbrezje so dopustne le gradnje in ureditve za potrebe turizma, gostinstva in rekreacije. Stavbna masa mora biti orientirana v smeri sever-jug ali vzporedno s cesto. Pangršica (SK 055) 26. člen V ureditvenem območju Pangršica (SK 055) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, za dopolnilno gradnjo obvezna smer slemena pravokotno na cesto. Podbrezje – Podtabor (SK 059/1) 27. člen V ureditvenem območju Podbrezje – Podtabor (SK 059/1) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, za dopolnilno gradnjo obvezna smer slemena vzporedno s cesto. Podbrezje – Britof (SK 059/2) 28. člen V ureditvenem območju Podbrezje – Britof (SK 059/2) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, za dopolnilno gradnjo obvezna smer slemena vzporedno s cesto. Podbrezje – Srednja vas (SK 059/3) 29. člen V ureditvenem območju Podbrezje – Britof (SK 059/2) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, potrebno ohranjati gradbeno črto objektov. Podbrezje – Spodnja vas (SK 059/4) 30. člen V območju urejanja Podbrezje – Spodnja vas (SK 059/4) je potrebno ohranjati gradbeno črto objektov ob trgu, določeno v grafičnem prikazu, in razmerja fasad, ki gledajo na trg. Spodnje Duplje (SK 078) in Zgornje Duplje (SK 115) 31. člen V območjih urejanja Spodnje Duplje (SK 078) in Zgornje Duplje (SK 115) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, določen normalni profil ceste. Normalni profil je skupno širok 9 m, sestavljata ga vozišče v širini 6 m in enostranska združena pešpot in kolesarska steza na vzhodni strani v širini 3 m. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto. Srakovlje (SK 081) 32. člen Na parcelah št. 472/2-del in 472/3 k. o. Kokrica se dovoli gradnja za potrebe kmetijstva, pod pogojem, da se pri selitvi kmetije najprej zgradi gospodarsko poslopje. Srednja Bela (SK 082/1) 33. člen V območju razpršene gradnje med naseljema Zgornja Bela (SK 112) in Srednja Bela (SK 082/2) je dopustna novogradnja stanovanjskih objektov. Tenetiše (SK 095) 34. člen V območju urejanja Tenetiše (SK 095) gradnja na južnem pobočju pod cerkvijo in na jugovzhodnem pobočju med cerkvijo in obstoječimi objekti ni dopustna. Trstenik (SK 098/1) 35. člen V ureditvenem območju Trstenik (SK 098/1) je na odseku, določenem v grafičnem prikazu, za dopolnilno gradnjo obvezna smer slemena, označena v grafičnem prikazu. Gradbena črta novih objektov mora biti vsaj za 2 m odmaknjena od regulacijske črte, določene v grafičnem prikazu. Žeje (SK 120) 36. člen Na delu parcele št. 36 k. o. Žeje se dovoli gradnja ribiške koče; najvišja dopustna etažnost je pritličje in mansarda. Brdo 37. člen Do sprejetja ureditvenega načrta so dopustna: – vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije vseh objektov in naprav, – prizidave hotela Kokre – postavitve začasnih objektov – ureditve zelenih površin, – odstranitve objektov. Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja upravni organ, pristojen za urejanje prostora, na podlagi programske zasnove ali osnutka ureditvenega načrta. V. KONČNE DOLOČBE 38. člen Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Kranj, pristojnem za urejanje prostora, in pri krajevnih skupnostih Podbrezje, Duplje, Tenetiše, Golnik, Goriče, Trstenik, Kokrica, Predoslje, Bela in Preddvor. 39. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 40. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-04/1989-04 Kranj, dne 14. oktobra 1994. Predsednik Skupščine občine Kranj Vitomir Gros, dipl. inž. l. r. Kazalo Na vrh