← Slovenija

Odločba o določitvi, da izpodbijane določbe pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posamezn

Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem s predlogom Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica, ki jo zastopajo ravnatelj prof. Vilijem de Brea, odvetnika Milan Lozej in Tomaž Marušič iz Nove Gorice in odvetnica Jožica Bauman-Gašperin iz Ljubljane in ki so se ji kot predlagatelji pridružili tudi Srednješolski center – ekonomska šola Ptuj, Srednja trgovska šola Kranj, Srednja ekonomska šola Novo mesto, Gimnazija in srednja ekonomska šola Brežice, Srednja trgovska šola Maribor, Srednja trgovska šola Celje, Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper in Srednja šola Slovenj Gradec na seji dne.

  1. 11.. 1,994 I. sklenilo: Zahteva za oceno skladnosti prvega in drugega odstavka
  2. člena zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93) z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 18/80, 6/83, 25/89 in 35/89) in z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91) se zavrže. II. odločilo: Določbe 4., 6., 7., 8.,
  3. in
  4. člena pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovskih opravil (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93) niso v neskladju s
  5. členom zakona o trgovini, z zakonom o usmerjenem izobraževanju in z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Obrazložitev A)
  6. Predlagatelji zatrjujejo, da 4., 6., 7., 8.,
  7. in
  8. člen pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovskih opravil niso v skladu z zakonitimi predpisi, citiranimi v izreku odločbe. Nadalje navajajo: določbe prvega in drugega odstavka
  9. člena zakona o trgovini med seboj niso usklajene, poleg tega pa tudi niso v skladu s sistemom izobraževanja, uveljavljenim z zakonom o usmerjenem izobraževanju in z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta dva sistemska zakona določata, da je mogoče pridobiti javno priznano izobrazbo in javno priznano usposobljenost za določena dela le z izobraževanjem po vzgojnoizobraževalnem programu, ki ga sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje (Strokovni svet RS). Vzgojnoizobraževalne programe izvajajo vzgojnoizobraževalni zavodi, drugi zavodi, upravni organi, podjetja, organizacije in zasebniki, ki se vpišejo v razvid vzgojnoizobraževalnih organizacij (določba
  10. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja). Po končanem izobraževanju dobi udeleženec potrdilo o pridobljeni izobrazbi, ki je javna listina. Zakon o trgovini pa v prvem odstavku
  11. člena določa, da se prizna strokovna usposobljenost za delo prodajalca ali trgovskega poslovodje tudi osebam, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe po posebnem predpisu, izdanem na podlagi
  12. člena zakona o trgovini, ki pa jim je bila strokovna izobrazba do dne uveljavitve zakona priznana z internim aktom, oziroma osebam, ki so najmanj 15 let opravljale delo prodajalca ali trgovskega poslovodje. Določba drugega odstavka
  13. člena pa omogoča prizadetim, da v dveh letih po uveljavitvi zakona opravijo preizkus strokovne usposobljenosti pri ustreznem združenju trgovcev v okviru zborničnega sistema in na ta način izpolnijo pogoj o minimalni stopnji izobrazbe. Take določbe niso v skladu z uveljavljenim sistemom izobraževanja, saj združenje trgovcev ni pooblaščeno za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov in ni vpisano v ustrezen razvid. Ker določbe
  14. člena zakona o trgovini niso v skladu s sistemom izobraževanja, je posledično v neskladju s tem sistemom tudi izpodbijani pravilnik. Združenje trgovcev organizira na podlagi zakona in pravilnika krajše seminarje za pridobitev zahtevane strokovne-usposobljenosti. Programe za tako izobraževanje pripravi posebna strokovna komisija v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije, ne pa Strokovni svet RS. Združenje trgovcev v okviru zborničnega sistema izdaja tudi potrdila o strokovni usposobljenosti, ki imajo značaj javne listine. Predlagatelji predlagajo razveljavitev določb prvega in drugega odstavka
  15. člena zakona o trgovini in 4., 6., 7., 8.,
  16. in 10 člena citiranega pravilnika..
  17. Na predlog je odgovorilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki poudarja, da je zakon o trgovini specialni predpis (lex specialis), ki lahko nekatere zadeve Uredi drugače kot splošni predpisi, ki urejajo izobraževanje. Ministrstvo je na podlagi
  18. člena zakona z izpodbijanim pravilnikom določilo minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, na podlagi
  19. člena zakona pa je z istim pravilnikom določilo tudi pogoje za priznanje strokovne usposobljenosti osebam, ki ne izpolnjujejo predpisanih minimalnih stopenj izobrazbe. Pravilnik je določil, da se preizkus znanja za priznanje strokovne usposobljenosti opravlja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Združenje trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta komisija pripravi v sodelovanju z Zavodom za šolstvo tudi programe izobraževanja. Ta sistem je v skladu z določbo drugega odstavka
  20. člena zakona o trgovini. Zakon o trgovini in izpodbijani pravilnik dajeta Združenju trgovine pri Gospodarski zbornici javno pooblastilo za preverjanje strokovne usposobljenosti za opravljanje poslov prodajalca oziroma trgovskega poslovodje. Svoje mnenje je poslalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. To ministrstvo opozarja na. določbe
  21. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, ki predvideva urejanje strokovnega izobraževanja in usposabljanja s posebnimi zakoni. Ministrstvo še opozarja, da je že pravilnik o ugotavljanju strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/89) v trideseti alinei
  22. člena naštel med gospodarskimi dejavnostmi tudi prodajo na drobno, v drugem odstavku
  23. člena določil, komu preizkusa znanja ni treba opravljati, v
  24. členu pa pooblastil Zvezo obrtnih združenj Slovenije, da izda potrdila o strokovni usposobljenosti. To potrdilo, kot tudi potrdilo, izdano na podlagi
  25. člena izpodbijanega pravilnika, po mnenju tega ministrstva nima značaja javne listine v smislu
  26. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in
  27. člena zakona o usmerjenem izobraževanju. B)
  28. Predlog za oceno skladnosti
  29. člena zakona o trgovini z. zakonom o usmerjenem izobraževanju in z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo treba na podlagi
  30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) zavreči. Ustavno sodišče po določbah ustave (
  31. člen) in po določbah zakona o ustavnem sodišču (
  32. člen) ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov. Tudi ocenjevanje notranje skladnosti posameznih zakonskih določb ni v pristojnosti ustavnega sodišča. Pri uporabi zakonskih predpisov, ki med seboj niso skladni, je treba upoštevati interpretacijska pravila, to je zlasti pravila o razmerju med splošnejšimi (lex generalis) in posebnimi predpisi (lex specialis), poprej izdanimi (lex prior) in kasneje izdanimi predpisi (lex posterior). V tem primeru je celo zakon o usmerjenem izobraževanju v
  33. členu predvidel na posameznih področjih izdajo posebnega zakona.
  34. Izpodbijani pravilnik le podrobneje razčlenjuje določbe
  35. člena zakona o trgovini. V
  36. členu pa je zakonodajalec predpisal, kdaj se prizna pogoj minimalne stopnje izobrazbe osebam, ki take izobrazbe, predpisane s
  37. členom zakona, nimajo. Zaradi tega seveda tudi ni mogoče trditi, da je izpodbijani pravilnik v nasprotju s
  38. členom zakona. Pravilnik je bil izdan na podlagi
  39. člena zakona, upošteval pa je izjeme, ki jih ureja
  40. člen. S pravilnikom upravni organ ni posegel v zakonsko materijo, njegove določbe o sestavi strokovne komisije (
  41. in
  42. člen), o programu znanja, na podlagi katerega se opravi preizkus strokovne usposobljenosti (
  43. člen), o zahtevi za opravljanje preizkusa (
  44. člen), o izdaji potrdila o strokovni usposobljenosti (
  45. člen), o ponavljanju neuspešno opravljenega preizkusa (
  46. člen) in o evidenci opravljenih preizkusov (
  47. člen) pa tudi niso v nasprotju z opredelitvijo izjeme v
  48. členu zakona. V zvezi z določbo
  49. člena pravilnika, ki ureja sprejem programa, na podlagi katerega se opravi preizkus strokovne usposobljenosti, se posebej zastavlja vprašanje njegove skladnosti z določbo tretjega odstavka
  50. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, ki za programe strokovnega usposabljanja, ki je predvideno in urejeno s posebnimi zakoni (drugi odstavek
  51. člena zakona o usmerjenem izobraževanju), določa, da daje. pred sprejetjem takih programov o skladnosti teh programov z izobraževalnimi standardi mnenje Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Pravilnik pa v
  52. členu določa, da program znanja potrdi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vendar pa gre v primeru obeh programov iz
  53. člena pravilnika za programa, ki se oblikujeta po predmetniku izobraževalnih programov "Trgovec" in "Trgovinski in živilski poslovodja". Programa strokovnega usposabljanja sta torej "izvedena" programa. K programoma, po katerih sta oblikovana oba programa iz
  54. člena, pa je svoje mnenje Strokovni svet Republike Slovenije očitno dal. Njegovo ponovno mnenje zaradi tega ni potrebno. Kar pa se tiče potrdila o strokovni usposobljenosti iz
  55. člena pravilnika, pa ustavno sodišče ocenjuje, da gre brez dvoma za javno listino, ki jo izda Združenje trgovcev pri Gospodarski zbornici Slovenije v okviru javnega pooblastila iz
  56. člena zakona o trgovini. V tem členu zakon določa, da se preizkus strokovne usposobljenosti opravlja pri ustreznem združenju trgovcev v okviru zborničnega sistema. Potrdilo sicer ni posebej v zakonu omenjeno, očitno pa ga lahko izda po uspešno opravljenem preizkusu usposobljenosti le organ oziroma organizacija, pred katerim je posameznik tak preizkus opravil. C) Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
  57. člena in prvega odstavka
  58. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Sturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Jerovšek, Krivic in Sturm. Št. U-I-210/93-19 Ljubljana, dne
  59. novembra
  60. Predsednik dr. Tone Jerovšek l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.