Odlok o sprejemu zazidalnega načrta obrtne cone Spodnje Gorje, morfološka enota "U-B15" - območja "I.2. - Bled", stran 4563.

Na podlagi 37., 38. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 71/93) in 5. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (UVG, št. 15/89, Uradni list RS, št. 23/91, 13/93) je Skupščina občine Radovljica na 29. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. novembra 1994 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta obrtne cone Spodnje Gorje, morfološka enota "U-B15" – območja "1.2. – Bled" 1. člen Sprejme se zazidalni načrt obrtne cone Spodnje Gorje, ki ga je izdelal Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo pri občini Radovljica v juniju 1994. 2. člen Pravilnik zazidalnega načrta Pravilnik zazidalnega načrta predstavlja vsebinski povzetek celotnega elaborata "Zazidalni načrt obrtne cone Spodnje Gorje", tekstualni in grafični del. 3. člen Zazidalni načrt, območje "1.2 – Bled", morfološka enota "U-B15" Območje obrtne cone Spodnje Gorje je locirano v Spodnjih Gorjah ob železniški progi Jesenice/Nova Gorica, v sklopu morfološke enote "U-B15" – industrijski predel Rečice na Bledu, ki se je v preteklosti razširil na področje čez železnico v Spodnje Gorje (Elmont, GG Bled). Območje, predvideno za obrtno cono, obsega sledeče parcele: k.o. Poljšica: 87, 88/2, k.o. Spodnje Gorje: 195/2, 201/2, 202, 203, 204/1, 204/2, 205, 1108, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113 – na severni strani je omejeno z lokalno cesto Bled/ Spodnje Gorje in z industrijskimi objekti Elmont, GG Bled, – na zahodni strani (dvignjen teren – brežina) je naravni rob po celotni dolžini planiranega območja obrtne cone, – na jugu se teren spušča proti Poljšici – travnik, – na zahodni strani omejuje obrtno cono obstoječa cesta ter ca. 4 metre visok, nad cesto dvignjen nasip z železniško progo. Območje obrtne cone ima tlorisno obliko romboida s stranicama ca. 170 in 120 metrov, s tem, da je daljša stranica orientirana SV/JZ, to je stranica ob železniški progi. Površina območja obrtne cone je 18.535 m2. 4. člen Inventarizacija obstoječega stanja Teren obrtne cone Spodnje Gorje je nagnjen proti jugu, na severni strani je omejen z industrijskimi objekti Elmont in GG Bled, na vzhodni strani poteka železniški nasip, na zahodni strani je teren dvignjen – brežina, na kateri je locirana bencinska postaja, na- jugu se teren dviguje – dolina, ki leži med Poljšico in Gorjami in se zaključuje ob železniškem nasipu. Obstoječe površine: % – travnik 32 – pašnik 6 – njiva 35 – javna raba 27. 5. člen Krajinska presoja Na območju obrtne cone Spodnje Gorje ni elementov kulturne dediščine, vrednost, ki se zaščiti, je izvir obstoječega potoka s pripadajočim drevjem. Okoliški industrijski objekti so okolico območja obrtne cone toliko prostorsko degradirali, da se z izgradnjo obrtne cone ustvari vizualni-urbanistični tampon, ki daje temu predelu novo kvaliteto, kar poveča prostorsko, predvsem pa ekonomsko vrednost območja. 6. člen Program obrtne cone Na območju obrtne cone se formirajo novi proizvodni, poslovni, trgovski in gostinski programi, ki: – ne uporabljajo tehnoloških voda, – ne onesnažujejo vode niti okolice, – ne povzročajo onesnaževanja zraka, – ne povzročajo neprimernega hrupa. Proizvodni in trgovski programi v obrtni coni se ne smejo podvajati, prav tako tudi ne turistično gostinski program, ki je z zazidalnim načrtom lokacijsko točno definiran. 7. člen Prometna ureditev Območje obrtne cone Spodnje Gorje je na severni in vzhodni strani omejeno z obstoječimi cestami, ki se funkcionalno vključujejo v organizem nove cone; dodatno se izdelata dve interni cestni komunikaciji, ki v notranjosti cone enakovredno povezujeta proizvodne enote. Z zazidalnim načrtom so precizirani sledeči prometni parametri: – južna interna cesta se trasira v okviru trase obstoječe poti, ki povezuje Bled s Poljšico, – ob obstoječih cestah se mora predvideti rezervat širine 6 m za eventualno razširitev obstoječih cestnih komunikacij ter kot rezervat za bodoči plinovod, kar znese skupaj z obstoječim cestiščem rezervat širine 14 metrov, – vse nove ceste se morajo obojestransko opremiti s pločniki, – obe obstoječi cesti se opremita s pločniki enostransko – ob območju obrtne cone, – vse cestne površine – cestišča – in pločniki se asfaltirajo in opremijo z robniki in lamelami, – odvodnjavanje z vseh prometnih površin se mora izvesti preko lovilcev maščob. 8. člen Analiza površin Pozidava na območju obrtne cone Spodnje Gorje je strnjena, strnjenost pozidave se preseka z dvema internima cestnima komunikacijama, ki s tem razdelita območje na tri zazidalne komplekse. Zazidljivost obrtne cone je minimum 20%, maksimum 70%, preostale površine so predvidene kot funkcionalno ali hortikulturno urejeno zemljišče. Strnjena zazidljivost dovoljuje (in diktira) izgradnjo do parcelnih meja, – kontinuirna izgradnja na stiku parcelnih meja se predvidijo požarni zidovi. Parkirni prostori so praviloma locirani med cesto in objekti, izjeme so dovoljene v primerih, kjer to zahteva proizvodna tehnologija. Zelene površine obdajajo obrtno cono na zahodni in južni strani, to je pas zemljišča, ki se zasadi z grmičevjem in. drevesi, na vzhodnem in severnem robu obrtne cone seformirajo manjše zelene "plombe", ki dajejo celotnemu območju prijazno zeleno barvilo. 9. člen Objekti Tlorisni gabarit proizvodnih objektov se prilagaja osnovni tlorisni modularni mreži 6m x 12 m ± 10%, oziroma 6 m x 16m ± 10% (pod brežino), odstopanja od enotne modularne mreže so možna in se prilagajajo posameznim tehnologijam. Vertikalni gabarit proizvodnih objektov se prilagaja tlorisni modularni mreži, višina vencev proizvodnih objektov je do 4m (+ 10%), za objekte, locirane pod brežino pa do 6m (+ 10%), višina poslovnih in gostinskega objekta je do 6 m. Vse višine so merjene od kote pritličja objektov. Streha – nagib strešne konstrukcije je 20° – enoten nagib, prilagojen izbrani tipski in "klasični" konstrukciji proizvodnih objektov, izjema so poslovni in gostinski objekti, kjer ni omejitev – kritina – profiliran ALU ali brizgani PU – tipska konstrukcija, – bobrovec, špičak ali zareznik – klasična konstrukcija. – rdeče, temno rdeče ali rjave barve – brez leska, enotna kritina za vse proizvodne objekte. Izgled objektov Vsi proizvodni objekti imajo lahko enoten izgled, različnost objektov se dosega z barvnimi kombinacijami fasadnih odprtin, Celoten kompleks ima izgled organizirane pozidave, s katero je zagotovljena skladnost v različnosti. 10. člen Infrastruktura in energetika

1. a)Fekalna kanalizacija Osnova za ureditev kanalizacije je izdelava hidrološke in hidravlične študije, ki pogojuje način izvedbe. Preko območja obrtne cone je predvidena trasa zbirnega kanalizacijskega kolektorja iz Zgornjih Gorij in Poljšice, to je betonska cev premera 60 (ali 90 cm), ki jo je potrebno vgraditi istočasno z izgradnjo infrastrukturne obrtne cone. Javna kanalizacija iz Spodnjih Gorij je položena ob obstoječi cesti Spodnje Gorje/Bled (ob Elmontu), obnoviti je potrebno lokalni fekalni kanal (do železniške proge pri avtoparku) do VS kanala z obveznim priklopom na VS kanal. Nagnjenost terena v smeri proti železniški, progi omogoča izvedbo interne kanalizacijske mreže v eni smeri, zato se porabniki linearno navezujejo in se združujejo v skupnem internem kolektorju, ki je lociran vzdolž ceste ob železnici. Vsa fekalna kanalizacija se izvede vodotesno, kanalizacijski jaški pa morajo biti opremljeni z litoželeznimi pokrovi s smradno zaporo.
2. b)Meteorna kanalizacija Na območju obrtne cone se izvede interna kanalizacijska mreža meteorne kanalizacije, ki ima istočasno funkcijo dreniranja celotnega območja, predvsem južnega, močvirnatega predela: – strešne meteorne vode se preko peskolovov vodijo v ponikovalnice, povezane z drenažnimi cevmi, izpust iz drenažnih cevi se izvede v obstoječi potok, – manjši parkirni prostori in parkirni prostori, kjer je zadrževanje vozil kratkotrajno, so utrjeni s travnatimi ploščami – površinsko ponikovanje, – atmosferske vode iz večjih parkirnih površin in površin internih cest se vodijo v ponikovalnico preko lovilcev maščob.
3. c)Vodovod Trasa javnega vodovoda poteka ob cesti Bled/Spodnje Gorje vzdolž Elmonta, priključek za napajanje obrtne cone s pitno in požarno vodo se izvede na dveh lokacijah, nad Elmontom in na križišču obstoječih cest. pred GG Bledom, izdela se tudi povezava med avtoparkom in cestnim nadvozom za žago. Vodovodna instalacija za proizvodne objekte se izvede iz hidrantne mreže, izdelajo se odcepi v skupne vodomerne jaške, od koder se vodi vodovod v vsak proizvodni objekt posebej' ali skupaj v več sosednjih objektov.
4. d)Elektrika V začetni fazi izgradnje se novi potrošniki električne energije navezujejo na obstoječo trafo postajo "Gorjana", ki je oddaljena ca. 200 metrov – ob Elmontu. V primeru povečanja potrošnje električne energije v kasnejših fazah izgradnje je v centralnem delu obrtne cone predvidena lokacija za novo trafo postajo.
5. e)PTT – telefon Novi PTT kabel, ki povezuje Bled z gorjanskim zaledjem, poteka po robu območja nove obrtne cone, priklop posameznih proizvodnih enot se izvede v skladu s soglasjem PTT ob pridobitvi lokacijskega dovoljenja.
6. f)Ogrevanje Na območju obrtne cone se izvede ogrevanje s plinom, v centralnem delu cone se izgradi skupna kotlovnica, od katere se izvede razvod po razvodnih kinetah, dopušča se tudi možnost izgradnje individualnih kotlovnic za posamezne proizvodne enote, s centralno ali individualnimi plinskimi cisternami. 11. člen Parcelacija območja obrtne cone Območje obrtne cone se razdeli na tri programske celote: – proizvodne parcele s proizvodnimi, upravnimi, trgovskimi in ostalimi objekti ter pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, 21 parcel – cestne površine internih cest in – rezervat za predvideno razširitev obstoječih cest, 2 parcele – skupno zemljišče, ki obdaja obrtno cono in obsege potok ter zelene površine, 2 parceli. 12. člen Etapnost izgradnje Izgradnja obrtne cone je razdeljena na tri osnovne etape: I. etapa: izgradnja celotne infrastrukture in energetike, za vso obrtno cono, II. etapa: izgradnja objektov v obsegu začetne faze. izgradnja mora biti enotno organizirana, obseg se točne določi z lokacijskim dovoljenjem, III. etapa: izgradnja objektov do maksimalnega gabarita, predvidenega s tem zazidalnim načrtom, izgradnja te faze ni časovno omejena in je lahko realizirana v individualni režiji. 13. člen Tehnično poročilo zazidalnega načrta Sestavni del tega pravilnika je celoten elaborat zazidalnega načrta s tehničnim poročilom in grafičnimi prilogami. 14. člen Predhodna soglasja Vsa predhodno pridobljena soglasja, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta, so bila tehnična osnova za izdelavo zazidalnega načrta, ob pridobivanju lokacijskih dovoljenj se morajo ponovno pridobiti vsa potrebna soglasja. 15. člen Pogoji lokacijskega dovoljenja Za I. fazo izgradnje infrastruktura in energetika se mora pridobiti enotno lokacijsko dovoljenje, za II. fazo izgradnje se mora pridobiti skupinsko lokacijsko dovoljenje, vse kasnejše faze izgradnje pogojujejo pridobitev individualnih lokacijskih dovoljenj. 16. člen Spremembe zazidalnega načrta Spremembe zazidalnega načrta so možne v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 17. člen Elaborat zazidalnega načrta je v času do realizacije izgradnje celotnega območja na vpogled občanom/krajanom in ostalim zainteresiranim, v prostorih KS Gorje. 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistični inšpektor v sklopu Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske v Kranju, enota Radovljica. 19. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 352-5/94 Radovljica, dne 30. novembra 1994. Predsednik Skupščine občine Radovljica Vladimir Čeme, dipl. inž. l. r. Kazalo Na vrh