← Slovenija

Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01), stran 195.

Na podlagi 4.,

  1. in
  2. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s
  3. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo O D R E D B O o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)
  4. SPLOŠNO 1.1 Vozila kategorij* M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
  5. PODROČJE UPORABE 2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji. 3 ZAHTEVE 3.1 Splošne zahteve 3.1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk. 3.1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo morajo biti tako vgrajeni, da jih je mogoče na enostaven način pravilno nastaviti. 3.1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh ostalih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je ± 3° v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati. 3.1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pod pogoji normalne uporabe vozila (motor vozila deluje, priklopno vozilo priključeno na vlečno vozilo) 3.1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para 3.1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila (ta ocena se opravi glede na zunanjo geometrično obliko svetilke in ne glede na svetlečo površino svetilke); 3.1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila; ta zahteva ne zadeva notranje strukture svetilk; 3.1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in 3.1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti. 3.1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila čim bolj upoštevati. 3.1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem zahtevam glede barve, položaja, usmeritve, geometrične vidnosti, električne vezave in ostalih zahtev (če obstajajo), ki zanjo veljajo. (Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja. Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje. Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje. Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.) 3.1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke, najmanjša višina pa do najnižje točke navidezne površine v smeri referenčne osi. (Pojem navidezne površine je definiran v točki 2.10 pravilnika ECE R 48.01). Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri do najnižje točke dejanskega izstopa svetlobe iz optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča), neodvisno od uporabe. Kjer višina (največja in najmanjša) od tal nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin. Položaj svetilke glede širine se določa od tistega roba navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila, ko se določa skupna širina, in od notranjih robov navidezne površine v smeri referenčne osi, ko se določa razdalja med svetilkama. Kjer položaj, kar zadeva širino, nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin. 3.1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk. 3.1.10 Nobena svetilka ne sme oddajati rdeče svetlobe, ki bi bila vidna s prednje strani in bi lahko povzročila zmoto, in nobena svetilka (razen žarometa za vzvratno vožnjo) ne sme oddajati bele svetlobe, ki bi bila vidna z zadnje strani in bi lahko povzročila zmoto. Pri tem se ne upoštevajo svetilke, nameščene v notranjosti vozila. V primeru dvoma je treba izpolnjevanje teh zahtev preveriti skladno z dodatkom št. 4 pravilnika ECE R 48.01 (preverjanje se opravi na višini med 1 in 2,2 m nad tlemi). 3.1.11 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene), bočne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo). Ta pogoj pa ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske svetilke kot tudi bočne svetilke, kombinirane ali integrirane z omenjenimi svetilkami, uporabljajo kot parkirne svetilke. 3.1.12 Električna vezava mora biti izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete za meglo oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.
  6. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov. 3.1.13 Kontrolne svetilke Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”. 3.1.14 Skrite svetilke 3.1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen žarometov za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso vključeni. 3.1.14.2 V primeru okvare naprave za skrivanje žarometa mora skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, v tej legi tudi ostati oziroma mora biti mogoče postaviti žaromet v delovno lego brez uporabe orodja. 3.1.14.3 Skriti žaromet mora biti mogoče postaviti v delovno lego in ga vključiti z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet samo postaviti v delovno lego, ne pa tudi vključiti. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen. 3.1.14.4 Prekinitev premikanja skritega žarometa ne sme biti mogoča samovoljno z vozniškega sedeža, dokler žaromet ni dosegel svoje končne – delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, ne sme biti mogoče vključiti žarometov, dokler ne dosežejo svoje končne lege. 3.1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v času treh sekund po vklopu (pri temperaturah naprave med – 30 °C in + 50 °C). 3.1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja: – žaromet za dolgi svetlobni pramen bela – žaromet za kratki svetlobni pramen bela – žaromet za meglo bela ali rumena – žaromet za vzvratno vožnjo bela – smerna svetilka oranžno rumena – varnostne utripalke oranžno rumena – zavorna svetilka rdeča – svetilka zadnje registrske tablice bela – prednja pozicijska svetilka bela – zadnja pozicijska svetilka rdeča – zadnja meglenka rdeča – parkirna svetilka bela spredaj, rdeča zadaj in oranžno rumena, če je parkirna svetilka integrirana v bočno smerno svetilko ali bočno svetilko – bočna svetilka oranžno rumena; skrajna zadnja bočna svetilka je lahko tudi rdeča, če je združena, kombinirana ali integrirana z zadnjo pozicijsko ali gabaritno svetilko, zavorno svetilko, zadnjo meglenko ali je združena oziroma ima del svetleče površine skupen z zadnjim odsevnikom. – gabaritna svetilka bela spredaj, rdeča zadaj – svetilka za dnevno vožnjo bela – zadnji odsevnik – ne trikotni rdeča – zadnji odsevnik – trikotni rdeča – prednji odsevnik– ne trikotni ustrezna vpadni svetlobi – bočni odsevnik – ne trikotni oranžna, skrajni zadnji bočni odsevnik je lahko tudi rdeč, če je združen oziroma ima del svoje svetleče površine skupen z zadnjo pozicijsko ali gabaritno svetilko, zadnjo meglenko, zavorno svetilko ali skrajno zadnjo bočno svetilko. 3.1.16 Število svetilk Na vozilu mora biti nameščenih toliko svetilk, kot je to predpisano v točkah 3.2.1 do 3.2.
  7. 3.1.17 Svetilke so lahko pritrjene tudi na posamezne gibljive dele vozila, razen v primerih, opisanih v točkah 3.1.18, 3.1.19 in 3.1.
  8. 3.1.18 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, tako trikotni kot tudi ne trikotni, ne smejo biti pritrjeni na gibljive dele vozila, razen, če te svetilke v vseh mogočih fiksiranih legah gibljivih delov, na katere so pritrjene, ustrezajo zahtevam glede položaja, geometrijske vidnosti in fotometričnih lastnosti, predpisanim za te svetilke. Če se zahteve iz gornjega odstavka dosegajo z namestitvijo dveh svetilk, označenih z “D” (točka 2.16.1 pravilnika ECE R 48.01), je dovolj, da samo ena od obeh ustreza zgoraj opisanim zahtevam. 3.1.19 Na vozilu ne sme biti nobenega gibljivega dela s svetlobno signalno napravo ali brez nje, ki bi v katerikoli fiksirani legi prekrival več kot 50% navidezne površine prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih ali zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v referenčni osi posamezne naprave. Če to ni izvedljivo: 3.1.19.1 mora posebna opomba na homologacijskem dokumentu opozoriti administrativne organe drugih držav, ki uporabljajo pravilnik ECE R 48.01, da je na tem vozilu lahko v določenih primerih več kot 50% navidezne površine, gledano v smeri referenčne osi, prekritih z nekim gibljivim delom vozila; 3.1.19.2 mora biti v vozilu posebno opozorilo za voznika, da mora v določenih legah posameznih gibljivih delov vozila opozoriti ostale udeležence v prometu o prisotnosti vozila z drugimi sredstvi; npr. z varnostnim trikotnikom ali drugimi predpisanimi sredstvi. 3.1.20 Če se gibljivi deli vozila nahajajo v legi, drugačni od normalne (ko je vozilo pripravljeno za vožnjo), naprave, vgrajene nanje, ne smejo prekomerno motiti ostalih udeležencev v prometu. 3.1.21 Če je svetilka pritrjena na nek gibljivi del vozila in se ta del nahaja v svoji normalni legi, se mora pri tem svetilka vedno postaviti v položaj, kot ga je predvidel proizvajalec skladno z zahtevami te odredbe. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če se gibljivi del desetkrat premakne in vrne nazaj v svojo normalno lego, pri tem pa nobena meritev kota naklona svetilke ne odstopa za več kot 0,15% od povprečne vrednosti vseh desetih meritev. Če pa je ta vrednost presežena, je treba limite, določene v točki 3.2.6.1.1, prilagoditi tem odstopanjem in zmanjšati dovoljene stopnje naklonov pri preverjanju vozila glede na nastavitev žarometov v odvisnosti od obremenitve vozila. 3.1.22 Z izjemo odsevnikov se šteje, da neka svetilka kljub temu, da ima homologacijsko oznako, ni prisotna na vozilu, če je ni mogoče usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice na žarilno nitko. 3.2 Posebne zahteve 3.2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen 3.2.1.1 Prisotnost Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih. 3.2.1.2 Število Dva ali štiri. Če je vozilo opremljeno s štirimi skritimi žarometi, je vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoljena samo zaradi dajanja svetlobnih signalov podnevi. Ti signali lahko sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov. 3.2.1.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.1.4 Razporeditev 3.2.1.4.1 Po širini: Ni posebnega predpisa. 3.2.1.4.2 Po višini: Ni posebnega predpisa. 3.2.1.4.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu in tako nameščeni, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin. 3.2.1.4 Geometrijska vidnost Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa. Izvor kotov geometrijske vidnosti je zunanji rob projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki poteka tangencialno na najbolj sprednjo točko leče žarometa. 3.2.1.6 Usmeritev Naprej. Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov in če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična. 3.2.1.7 Električna vezava 3.2.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati. 3.2.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen. 3.2.1.7.3 Kjer so vgrajeni skriti žarometi, mora njihova dvignjena (delovna) lega preprečevati hkratno delovanje dodatnih žarometov, namenjenih dajanju svetlobnih signalov podnevi (glej točko 3.1.12). 3.2.1.8 Kontrola vključitve Obvezna. 3.2.1.9 Ostale zahteve 3.2.1.9.1 Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd, kar odgovarja referenčni vrednosti
  9. 3.2.1.9.2 Ta največja svetilnost se določi s seštevanjem lastnih referenčnih oznak posameznih žarometov. Referenčno oznako “10” je treba dati vsakemu žarometu, označenemu z “R” ali “CR”. 3.2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen 3.2.2.1 Prisotnost Obvezna na motornih vozilih, prepovedano na priklopnih vozilih. 3.2.2.2 Število Dva. 3.2.2.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.2.4 Razporeditev 3.2.2.4.1 Po širini: Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm. 3.2.2.4.2 Po višini: Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal. 3.2.2.4.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin. 3.2.2.5 Geometrijska vidnost Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa. α = 15° navzgor in 10° navzdol, ß = 45° navzven in 10° navznoter. Ker svetilnost, predpisana za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne pokrije celotnega geometrijskega vidnega polja, je v preostalem delu za potrebe homologacijskega postopka zadostna minimalna svetilnost 1 cd. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu. 3.2.2.6 Usmeritev Naprej. 3.2.2.6.1 Po nastavitvi osnovnega naklona je treba meriti naklon kratkega svetlobnega pramena v navpični smeri (izraženo v odstotkih), pod statičnimi pogoji in pri vseh stanjih obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.
  10. Osnovni naklon kratkega svetlobnega pramena v neobremenjenem stanju vozila z eno osebo za volanom mora proizvajalec določiti s točnostjo 0,1%. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti s simbolom, predpisanim v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 48.01 jasno in neizbrisno na vozilu v neposredni bližini žarometov ali pa tipske tablice. Vrednosti osnovnega naklona so definirane v točki 3.2.2.6.1.
  11. 3.2.2.6.1.1 Naklon svetlobnega pramena (meja svetlo – temno) žarometa za kratki svetlobni pramen v navpični smeri, merjen pod statičnimi pogoji skladno z dodatkom št. 5 pravilnika ECE R 48.01, mora ostati med naslednjimi mejnimi vrednostmi, osnovni naklon pa mora imeti naslednjo vrednost (v odvisnosti od višine – izražene v metrih – spodnjega roba navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi): h 1,0 mejne vrednosti: med -1,0% in -3,0% osnovna nastavitev: med -1,5% in -2,0% 3.2.2.6.2 Če izpolnjevanje pogojev iz zgornje točke omogoča naprava, ki spreminja lego žarometa proti vozilu, ne sme v primeru okvare take naprave svetlobni pramen zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare. 3.2.2.6.2.1 Pogoji iz točke 3.2.2.6.2 morajo biti izpolnjeni s pomočjo avtomatske naprave. 3.2.2.6.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki nastaviti tako, kot je predpisano v točki 3.2.2.6.
  12. Te ročne naprave za nastavljanje mora biti mogoče upravljati z vozniškega sedeža. Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo stopnje obremenitve, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da zagotavlja skladnost z vrednostmi, predpisanimi v točki 3.2.2.6.1.1 pri vseh stanjih obremenitve vozila, predpisanimi v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.
  13. Tudi pri teh napravah morajo biti jasno označene stopnje obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48,01, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Te oznake morajo biti v bližini naprave za nastavljanje žarometov. (Glej dodatek št. 8 pravilnika ECE R 48.01). 3.2.2.6.2.3 Merjenje spreminjanja kota naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve mora biti izvedeno po postopku iz dodatka št. 6 pravilnika ECE R 48,
  14. 3.2.2.7 Električna vezava Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati. Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen. 3.2.2.8 Kontrola vključitve Dovoljena. 3.2.2.9 Ostale zahteve Zahteve točke 3.1.5.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen. Žarometi za kratki svetlobni pramen ne smejo biti vrtljivi v odvisnosti od kota zasuka volana. 3.2.3 Žaromet za meglo 3.2.3.1 Prisotnost Dovoljena na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih. 3.2.3.2 Število Dva. 3.2.3.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.3.4 Razporeditev 3.2.3.4.1 Po širini: Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). 3.2.3.4.2 Po višini: Najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka navidezne površine v smeri referenčne osi ne sme biti višja, kot je najvišja točka navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen. 3.2.3.4.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin. 3.2.3.5 Geometrijska vidnost Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa. α = 5° navzgor in 5° navzdol, ß = 45° navzven in 10° navznoter. 3.2.3.6 Usmeritev Naprej. Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana. Žarometi za meglo ne smejo motiti in slepiti nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu. 3.2.3.7 Električna vezava Vklop oziroma izklop žarometov za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen in obratno. 3.2.3.8 Kontrola vključitve Dovoljena. 3.2.3.9 Ostale zahteve Jih ni. 3.2.4 Žaromet za vzvratno vožnjo 3.2.4.1 Prisotnost Obvezna na motornih vozilih, dovoljena na priklopnih vozilih. 3.2.4.2 Število En ali dva. 3.2.4.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.4.4 Razporeditev 3.2.4.4.1 Po širini: Ni posebnega predpisa. 3.2.4.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 250 mm, največ 1.200 mm. 3.2.4.4.3 Po dolžini: Zadaj na vozilu. 3.2.4.5 Geometrijska vidnost Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa. α = 15° navzgor in 5° navzdol, ß = 45° na desno in 45° na levo pri samo enem žarometu ß = 45° navzven in 30° navznoter pri dveh žarometih. 3.2.4.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.4.7 Električna vezava Žaromet za vzvratno vožnjo lahko sveti samo takrat, ko je vključena vzvratna prestava v menjalniku in ko se naprava za zagon in ustavitev motorja nahaja v taki legi, da motor lahko deluje. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, žarometa za vzvratno vožnjo ne sme biti mogoče vključiti oziroma le-ta ne sme ostati vključen. 3.2.4.8 Kontrola vključitve Dovoljena. 3.2.4.9 Ostale zahteve Jih ni. 3.2.5 Smerna svetilka 3.2.5.1 Prisotnost (glej sliko) Obvezna. Smerne svetilke so razvrščene v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6) in se vgradijo na vozilo v skladu s shemo razporeditve (A in B). Shema razporeditve A se uporablja za vsa motorna vozila: Shema razporeditve B se uporablja za vsa priklopna vozila: 3.2.5.2 Število Skladno s shemo razporeditve (slika). 3.2.5.3 Shema razporeditve (glej sliko) A: dve prednji smerni svetilki naslednjih kategorij: 1 ali 1a ali 1b v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) najmanj 40 mm; 1a ali 1b v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) večja od 20 mm, a ne večja od 40 mm; 1b v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) največ 20 mm; dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b); dve bočni smerni svetilki kategorije 5 ali 6 (minimalne zahteve): 5 za vsa vozila kategorije* M1; za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m. 6 za vsa vozila kategorij N2 in N3; za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki so daljša od 6 m. V vseh primerih je dovoljeno zamenjati bočne smerne svetilke kategorije 5 z bočnimi smernimi svetilkami kategorije
  15. Kjer so na vozilu nameščene svetilke s kombinirano funkcijo prednjih smernih svetilk (kategorije 1, 1a, 1b) in bočnih smernih svetilk (kategorije 5 ali 6), sta lahko nameščeni še dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorije 5 ali 6), da se zadosti zahtevam točke 3.2.5.
  16. B: dve zadnji smerni svetilki (kategorije 2a ali 2b). 3.2.5.4 Razporeditev 3.2.5.4.1 Po širini: Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del navidezne površine smerne svetilke v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Razdalja med notranjimi robovi navideznih površin smernih svetilk v smeri referenčne osi ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm. 3.2.5.4.2 Po višini: Razdalja od tal: 3.2.5.4.2.1 Višina svetleče površine bočne smerne svetilke (kategorije 5 ali 6) ne sme biti manjša od 500 mm, merjeno do najnižje točke, in ne večja od 1.500 mm, merjeno do najvišje točke. 3.2.5.4.2.2 Višina smerne svetilke kategorije 1, 1a, 1b, 2a in 2b, merjena skladno s točko 3.1.8, ne sme biti manjša od 350 mm in ne večja od 1.500 mm. 3.2.5.4.2.3 Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča upoštevanja predpisane največje višine, je lahko najvišja točka svetleče površine smerne svetilke oddaljena od tal 2.300 mm za smerno svetilko kategorije 5 in 6 ter 2.100 mm za smerno svetilko kategorije 1, 1a, 1b, 2a in 2b. 3.2.5.4.3 Po dolžini (glej sliko) Razdalja med svetlečo površino bočne smerne svetilke (kategorije 5 in 6) in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo s sprednje strani, ne sme biti večja od 1.800 mm. Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča zagotavljanja najmanjših predpisanih kotov geometrijske vidnosti, se ta razdalja lahko poveča na 2.500 mm. 3.2.5.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: glej sliko. Navpični koti: 15° navzgor in 15° navzdol od vodoravne osi za smerno svetilko kategorije 1, 1a, 1b, 2a, 2b in
  17. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko pri bočn smerni svetilki pri razporeditvi A zmanjša na 5°, če je vgradna višina manjša od 750 mm; 30° navzgor in 5° navzdol od vodoravne osi za smerno svetilko kategorije
  18. 3.2.5.6 Usmeritev Če obstaja, po navodilu proizvajalca. 3.2.5.7 Električna vezava Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo vključiti z isto napravo in morajo sinhrono utripati. 3.2.5.8 Kontrola delovanja Obvezna za vse smerne svetilke, ki jih voznik ne more neposredno videti. Lahko je optična ali akustična ali oboje. Če je optična, mora dajati utripajočo svetlobo, ki v primeru nepravilnega delovanja katerekoli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk ugasne, sveti stalno brez utripanja ali pa utripa z opazno drugačno frekvenco. Če deluje kontrolna naprava samo akustično, mora biti zvok dobro slišen in mora v primeru okvare delovanja katerekoli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk bistveno spremeniti frekvenco. Motorna vozila, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, morajo biti opremljena s posebno vizualno kontrolno napravo za smerne svetilke na priklopnem vozilu, razen, če kontrolna naprava vlečnega vozila omogoča neposredno odkrivanje napake delovanja katerekoli smerne svetilke na celotni kombinaciji vozil. 3.2.5.11 Ostale zahteve Svetloba smerne svetilke mora utripati 90 ± 130-krat na minuto. Po vklopu kontrolne ročice smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti. Pri motornih vozilih, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev smernih svetilk hkrati vključiti tudi smerne svetilke na priklopnem vozilu. Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh motenj kratek stik) morajo ostale smerne svetilke dalje utripati, edino frekvenca utripanja se lahko spremeni. 3.2.6 Varnostne utripalke 3.2.6.1 Prisotnost Obvezna. Varnostni signal predstavlja sočasno utripanje vseh smernih svetilk, skladno s točko 3.2.5 zgoraj. 3.2.6.2 Število Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  19. 3.2.6.3 Shema vgradnje Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  20. 3.2.6.4 Položaj 3.2.6.4.1 Po širini Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  21. 3.2.6.4.2 Po višini Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  22. 3.2.6.4.3 Po dolžini Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  23. 3.2.6.5 Geometrijska vidnost Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  24. 3.2.6.6 Usmeritev Tako, kot je določeno v točki 3.2.5.
  25. 3.2.6.7 Električna vezava Varnostni signal se mora vključiti s posebno napravo, ki omogoča sinhrono delovanje vseh smernih svetilk. 3.2.6.8 Kontrola vključitve Obvezna. Utripajoča kontrolna svetilka, ki lahko deluje hkrati s predpisano kontrolno napravo iz točke 3.2.5.
  26. 3.2.6.9 Ostale zahteve Po določilih točke 3.2.5.
  27. Pri motornih vozilih, ki so opremljena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev varnostnega signala vključiti tudi vse smerne svetilke na priklopnem vozilu. Varnostni signal mora biti mogoče vključiti tudi takrat, ko je naprava za zagon in ustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje zagona motorja. 3.2.7 Zavorna svetilka 3.2.7.1 Prisotnost Svetilke kategorije S1 ali S2: obvezne na vseh kategorijah vozil. Svetilke kategorije S3: obvezne na vozilih kategorije M1; dovoljene na vozilih ostalih kategorij. 3.2.7.2 Število Dve svetilki kategorije S1 ali S2 in ena kategorije S3 na vseh kategorijah vozil. Samo v primeru, da v območju srednje navpične vzdolžne ravnine vozila na zadnjem delu karoserije ni čvrstega dela, ampak eden ali dva gibljiva dela, npr. vrata, in v sredini vozila nad njimi ni dovolj prostora za namestitev ene zavorne svetilke kategorije S3, se lahko montira ali: dve svetilki kategorije S3 tipa “D” ali ena svetilka kategorije S3, in to levo ali desno od srednje navpične vzdolžne ravnine vozila. 3.2.7.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.7.4 Razporeditev 3.2.7.4.1 Po širini: Za svetilke kategorije S1 ali S2: najmanjša razdalja med svetilkama je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm. Za svetilke kategorije S3: referenčna točka svetilke se mora nahajati v navpični srednji vzdolžni ravnini vozila. Toda v primeru, ko sta dve svetilki kategorije S3 nameščeni skladno s točko 3.2.7.2, morata biti nameščeni čim bližje navpični srednji vzdolžni ravnini vozila, vsaka na eni strani. V primeru, ko je nameščena samo ena svetilka kategorije S3, vendar odmaknjena od sredine, ne sme biti ta odmik referenčne točke svetilke od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila večji od 150 mm. 3.2.7.4.2 Po višini: Svetilke kategorije S1 ali S2: razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne omogoča upoštevanja višine 1.500 mm. Svetilke kategorije S3: vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba navidezne površine svetilke – ne sme biti več kot 150 mm pod vodoravno ravnino, ki se dotika spodnjega roba steklene površine zadnjega okna, ali – ne sme biti manj kot 850 mm nad tlemi. Vendar pa mora biti vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba navidezne površine svetilke kategorije S3, nad vodoravno ravnino, ki se dotika zgornjega roba navidezne površine svetilk kategorije S1 ali S
  28. 3.2.7.4.3 Po dolžini: Za svetilke kategorije S1 ali S2: zadaj na vozilu; Za svetilke kategorije S3: ni posebnega predpisa. 3.2.7.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: za svetilke kategorije S1 ali S2: 450 levo in 450 desno od vzdolžne osi vozila; za svetilke kategorije S3: 10° levo in 10° desno od vzdolžne osi vozila. Navpični koti: za svetilke kategorije S1 ali S2: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm. za svetilke kategorije S3: 10° nad in 5° pod vodoravno osjo. 3.2.7.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.7.7 Električna vezava Mora zasvetiti ob uporabi delovne zavore. Ko je naprava za zagon in/ali zaustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje delovanja motorja, ni treba, da zavorne svetilke delujejo. Zavorne svetilke se lahko aktivirajo tudi ob vklopitvi zadrževalnika (retarderja) ali podobne naprave. 3.2.7.8 Funkcijska kontrola Dovoljena. Če je vgrajena, mora delovati tako, da se v primeru motnje v delovanju ene zavorne svetilke prižge kontrolna svetilka, ki ne sme utripati. 3.2.7.9 Ostale zahteve 3.2.7.9.1 Svetilka kategorije S3 ne sme biti integrirana s katerokoli drugo svetilko. 3.2.7.9.2 Svetilka kategorije S3 je lahko nameščena zunaj ali znotraj vozila. 3.2.7.9.2.1 V primeru, da je nameščena v vozilu, njena svetloba ne sme motiti voznika, ne prek vzvratnih ogledal ali drugih delov vozila. 3.2.8 Svetilka zadnje registrske tablice 3.2.8.1 Prisotnost Obvezna. 3.2.8.2 Število Toliko, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.3 Shema vgradnje Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.4 Razporeditev 3.2.8.4.1 Po širini: Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.4.2 Po višini: Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.4.3 Po dolžini: Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.5 Geometrijska vidnost Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.6 Usmeritev Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen. 3.2.8.7 Električna vezava Ni posebnega predpisa. 3.2.8.8 Kontrola vključitve Dovoljena. Če je izvedena, mora biti njeno delovanje zagotovljeno s kontrolno svetilko, predpisano za prednje in zadnje pozicijske svetilke. 3.2.8.9 Ostale zahteve Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko ali integrirana z zavorno svetilko ali zadnjo meglenko, so fotometrične lastnosti svetilke zadnje registrske tablice lahko spremenjene takrat, ko sveti zavorna svetilka ali pa zadnja meglenka. 3.2.9 Prednja pozicijska svetilka 3.2.9.1 Prisotnost Obvezna na vseh motornih vozilih. Obvezna na priklopnih vozilih, širših kot 1.600 mm. Dovoljena na priklopnih vozilih, ožjih kot 1.600 mm. 3.2.9.2 Število Dva. 3.2.9.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.9.4 Razporeditev 3.2.9.4.1 Po širini: Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti pri motornih vozilih oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm. Najmanjša razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčne osi je 600 mm. Ta razdalja pa je lahko zmanjšana na 400 mm, če je največja širina vozila manjša od 1.300 mm. 3.2.9.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm. 3.2.9.4.3 Po dolžini: Ni posebne zahteve. 3.2.9.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti za obe prednji pozicijski svetilki: 45° navznoter in 80° navzven Pri priklopnih vozilih je kot vidnosti navznoter lahko zmanjšan na 5°. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm. 3.2.9.6 Usmeritev Naprej. 3.2.9.7 Električna vezava Ni posebnega predpisa. 3.2.9.8 Kontrolna svetilka Kontrola vključitve obvezna. Ta kontrolna svetilka ne sme utripati. Ni potrebna, če je razsvetljavo armaturne plošče mogoče vključiti samo hkrati s prednjimi pozicijskimi svetilkami. 3.2.9.9 Ostale zahteve Jih ni. 3.2.10 Zadnja pozicijska svetilka 3.2.10.1 Prisotnost Obvezna. 3.2.10.2 Število Dve. 3.2.10.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.10.4 Razporeditev 3.2.10.4.1 Po širini: Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčne osi je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je največja širina vozila manjša kot 1.300 mm. 3.2.10.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm. 3.2.10.4.3 Po dolžini: Zadaj na vozilu. 3.2.10.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti za obe prednji pozicijski svetilki: 45° navznoter in 80° navzven Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm. 3.2.10.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.10.7 Električna vezava Ni posebnega predpisa. 3.2.10.8 Kontrola vključitve Kontrola vključitve je obvezna. Njeno delovanje je treba zagotoviti s kontrolno svetilko, predpisano za prednje pozicijske svetilke. 3.2.11 Zadnja meglenka 3.2.11.1 Prisotnost Obvezna. 3.2.11.2 Število Ena ali dve. 3.2.11.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.14.4 Razporeditev 3.2.11.4.1 Po širini: Če je na vozilu samo ena zadnja meglenka, mora biti montirana na tisti strani vozila glede na navpično srednjo vzdolžno ravnino, ki je nasprotna strani vožnje v državi registracije vozila. Referenčna točka svetilke je lahko tudi na navpični srednji vzdolžni ravnini vozila. 3.2.11.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 250 mm, največ 1.000 mm. 3.2.11.4.3 Po dolžini: Zadaj na vozilu. 3.2.14.5 Geometrijska vidnost Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa. α = 5° navzgor in 5° navzdol, ß = 25° na desno in 25° na levo. 3.2.11.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.11.7 Električna vezava 3.2.11.7.1 Zadnja meglenka lahko sveti samo, če so vključeni žarometi za dolgi ali kratki svetlobni pramen oziroma žarometi za meglo; 3.2.11.7.2 Zadnje meglenke mora biti mogoče izključiti neodvisno od katerekoli druge svetilke; 3.2.11.7.3 Pri tem velja naslednje: 3.2.11.7.3.1 zadnja meglenka lahko sveti dalje, dokler niso izključene pozicijske svetilke, in zadnja meglenka mora nato ostati izključena do ponovne namerne vključitve; 3.2.11.7.3.2 dodatni opozorilni signal (najmanj zvočni) mora poleg obvezne kontrole vključitve po točki 3.2.11.8 opozoriti voznika, da je stikalo za zadnje meglenke vklopljeno, če se motor izključi oziroma kontaktni ključ izvleče iz kontaktne ključavnice in so voznikova vrata odprta, neodvisno od tega, ali so svetilke iz točke 3.2.11.7.1 vključene ali ne. 3.2.11.8 Kontrola vključitve Obvezna. Neodvisna kontrolna svetilka z nespremenljivo svetilnostjo. 3.2.11.9 Ostale zahteve Razdalja med zadnjo meglenko in katerokoli zavorno svetilko mora biti večja od 100 mm. 3.2.12 Parkirna svetilka 3.2.12.1 Prisotnost Dovoljena na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m in ne širša od 2 m. Prepovedana na vseh ostalih vozilih. 3.2.12.2 Število Skladno s shemo vgradnje. 3.2.12.3 Shema vgradnje – ali dve svetilki spredaj in dve svetilki zadaj – ali po ena svetilka na vsaki strani. 3.2.12.4 Razporeditev 3.2.12.4.1 Po širini: Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Če sta na vozilu samo dve parkirni svetilki, morata biti nameščeni na bočnih straneh vozila. 3.2.12.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm. 3.2.12.4.3 Po dolžini: Ni posebnega predpisa. 3.2.12.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 45° navzven in 45° navznoter oziroma 45° naprej in 45° nazaj. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm. 3.2.12.6 Usmeritev Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj. 3.2.12.7 Električna vezava Vezava mora biti izvedena tako, da so lahko vključene parkirne svetilke na isti strani vozila, ne da bi bile hkrati vključene še katerekoli druge svetilke. Parkirne svetilke morajo delovati tudi, če je naprava za zagon in ustavitev motorja v položaju, ki ne dovoljuje delovanja motorja. 3.2.12.8 Kontrolna svetilka Dovoljena. Če je vgrajena, ne sme biti možnosti zamenjave s kontrolno svetilko pozicijskih svetilk. 3.2.12.9 Ostale zahteve Funkcijo teh svetilk je mogoče izpolniti tudi s hkratno vključitvijo prednje in zadnje pozicijske svetilke na isti strani vozila. 3.2.13 Gabaritna svetilka 3.2.13.1 Prisotnost Obvezna na vozilih, širših od 2,10 m. Dovoljena na vozilih, širokih med 1,80 in 2,1 m. Na šasijah s kabino so zadnje gabaritne svetilke dovoljene. 3.2.13.2 Število Dve svetilki, vidni od spredaj, in dve, vidni od zadaj. 3.2.13.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.13.4 Razporeditev 3.2.13.4.1 Po širini: Spredaj in zadaj: čim bližje skrajni točki širine vozila. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). 3.2.13.4.2 Po višini: Spredaj: na motornih vozilih: vodoravna ravnina, tangencialna na zgornji rob navidezne površine v smeri referenčne osi svetilke, ne sme biti nižja, kot je vodoravna ravnina, ki poteka tangencialno na zgornji rob svetle odprtine vetrobranskega stekla. Na priklopnih in polpriklopnih vozilih: na največji možni višini, ki jo je mogoče doseči glede na namestitev svetilk po širini in glede na simetrijo svetilk. Zadaj: na največji možni višini, ki jo je mogoče doseči glede na namestitev svetilk po širini in glede na simetrijo svetilk. 3.2.13.4.3 Po dolžini: Ni posebnega predpisa. 3.2.13.5 Geometrijska vidnost Vodoravni kot: 80° navzven. Navpični koti: 5° nad in 20° pod vodoravno osjo. 3.2.13.6 Usmeritev Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj. 3.2.13.7 Električna vezava Ni posebnega predpisa. 3.2.13.8 Kontrolna svetilka Dovoljena. Če obstaja, naj to funkcijo opravlja kontrolna svetilka, zahtevana za prednje in zadnje pozicijske svetilke. 3.2.13.9 Ostale zahteve Pod pogojem, da so vsi ostali predpisi izpolnjeni, je mogoče obe gabaritni svetilki na isti strani vozila združiti v eno, ki je vidna od spredaj in od zadaj. Položaj gabaritne svetilke v odnosu na ustrezno pozicijsko svetilko mora biti tak, da oddaljenost najbližjih točk projekcij navideznih površin v smeri referenčnih osi svetilk obeh svetilk na navpično prečno ravnino ni manjša od 200 mm. 3.2.14 Zadnji odsevnik – ne trikotni 3.2.14.1 Prisotnost Obvezna na motornih vozilih. Dovoljena na priklopnih vozilih pod pogojem, da je združen s katerokoli drugo svetlobno signalno napravo. 3.2.14.2 Število Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.
  29. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo pod pogojem, da ne pokvarijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. 3.2.14.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.14.4 Razporeditev 3.2.814.4.1 Po širini: Točka odsevne površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm. 3.2.14.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm. (1.500 mm, če oblika nadgradnje ne omogoča vgradnje do višine 900 mm.) 3.2.14.4.3 Po dolžini: Na zadnjem delu vozila. 3.2.14.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm. 3.2.14.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.14.7 Ostale zahteve Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele z drugimi zadnjimi svetilkami. 3.2.15 Zadnji odsevnik – trikotni 3.2.15.1 Prisotnost Obvezna na priklopnih vozilih. 3.2.15.2 Število Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije III A po pravilniku ECE R 3.
  30. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo pod pogojem, da ne pokvarijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. 3.2.15.3 Shema vgradnje Konica trikotnika mora biti obrnjena navzgor. 3.2.15.4 Razporeditev 3.2.15.4.1 Po širini: Točka odsevne površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm. 3.2.15.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm. (1.500 mm, če oblika nadgradnje ne omogoča vgradnje do višine 900 mm.) 3.2.15.4.3 Po dolžini: Ni posebnega predpisa. 3.2.15.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm. 3.2.15.6 Usmeritev Nazaj. 3.2.15.7 Ostale zahteve V sredini trikotnika ne sme biti nameščena nobena svetilka. 3.2.16 Prednji odsevnik – ne trikotni 3.2.16.1 Prisotnost Obvezna na priklopnih vozilih. Dovoljena na motornih vozilih. 3.2.16.2 Število Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.
  31. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo pod pogojem, da ne pokvarijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. 3.2.16.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.16.4 Razporeditev 3.2.16.4.1 Po širini: Točka odsevne površine odsevnika, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Pri priklopnih vozilih pa je ta razdalja 150 mm. Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm. 3.2.16.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm oziroma 1.500 mm, če oblika nadgradnje ne dopušča upoštevanja višine 900 mm. 3.2.16.4.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu. 3.2.16.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter. Pri priklopnih vozilih je kot navznoter lahko zmanjšan na 10°. Če tega kota zaradi oblike priklopnega vozila ni mogoče doseči, je treba prigraditi dodatne (dopolnilne) odsevnike ne glede na predpis o širini (točka 3.2.16.4.1). Ti odsevniki morajo skupno z obveznimi zagotoviti predpisane kote vidnosti. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm. 3.2.16.6 Usmeritev Naprej. 3.2.16.7 Ostale zahteve Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele s katerokoli drugo prednjo svetilko. 3.2.17 Bočni odsevnik – ne trikotni 3.2.17.1 Prisotnost Obvezna: na vseh motornih vozilih, daljših od 6 m; na vseh priklopnih vozilih. Dovoljena: na motornih vozilih, krajših od 6 m. 3.2.17.2 Število Toliko, kot to zahteva predpis o razporeditvi bočnih odsevnikov po dolžini vozila. Izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.
  32. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo pod pogojem, da ne pokvarijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. 3.2.17.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.17.4 Razporeditev 3.2.17.4.1 Po širini: Ni posebnega predpisa. 3.2.17.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm oziroma 1.500 mm, če oblika nadgradnje ne dopušča upoštevanja višine 900 mm. 3.2.17.4.3 Po dolžini: Najmanj en odsevnik se mora nahajati v srednji tretjini vozila, najbolj sprednji odsevnik ne sme biti oddaljen več kot 3 m od skrajne prednje točke vozila; pri priklopnih vozilih je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa. Razdalja med dvema sosednjima odsevnikoma ne sme biti večja od 3 m. Če oblika vozila ne dovoljuje skladnosti s to zahtevo, se ta razdalja lahko poveča na 4 m. Najbolj zadaj nameščeni odsevnik je lahko oddaljen od skrajne zadnje točke vozila največ 1 m. Na vozilih, ki niso daljša od 6 m, je dovolj, da je en bočni odsevnik nameščen v prvi tretjini vozila in/ali v zadnji tretjini vozila. 3.2.17.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: ß = 45° naprej in 45° nazaj. Navpični koti: α = 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm. 3.2.17.6 Usmeritev Prečno na vzdolžno os vozila. 3.2.17.7 Ostale zahteve Odsevna površina bočnega odsevnika ima lahko skupne dele s katerokoli drugo bočno svetilko. 3.2.18 Bočna svetilka 3.2.18.1 Prisotnost Obvezna: na vseh vozilih, ki so daljša od 6 m, razen za šasije s kabino; pri priklopnem vozilu je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa. Bočne svetilke kategorije SM1 se uporabljajo na vseh kategorijah vozil; toda bočne svetilke kategorije SM2 se lahko uporabijo na vozilih kategorije M
  33. Dovoljeno: na vseh ostalih vozilih. Uporabijo se lahko bočne svetilke kategorije SM1 in SM
  34. 3.2.18.2 Najmanjše število na eni strani Takšno, da ustreza pravilu o razporeditvi po dolžini (točka 3.2.18.4.3). 3.2.18.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.18.4 Razporeditev 3.2.18.4.1 Po širini: Ni posebnega predpisa. 3.2.18.4.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm. 3.2.18.4.3 Po dolžini: Najmanj ena bočna svetilka mora biti nameščena v srednji tretjini vozila, najbolj sprednja bočna svetilka pa ne sme biti več kot 3 m oddaljena od najbolj sprednje točke vozila. Pri priklopnih vozilih je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa. Razdalja med dvema sosednjima bočnima svetilkama ne sme biti večja od 3 m. Če oblika vozila ne dovoljuje skladnosti s to zahtevo, se ta razdalja lahko poveča na 4 m. Najbolj zadaj nameščena bočna svetilka je lahko oddaljena od skrajne zadnje točke vozila največ 1 m. Na vozilih, ki niso daljša od 6 m, in na šasijah s kabino je dovolj, da je ena bočna svetilka nameščena v prvi tretjini vozila in/ali v zadnji tretjini skupne dolžine vozila. 3.2.18.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 45° naprej in 45° nazaj; na vozilih, kjer vgradnja bočnih svetilk ni obvezna, je ta kot lahko zmanjšan na 30°. Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo; navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm. 3.2.18.6 Usmeritev Prečno na vzdolžno os vozila. 3.2.18.7 Električna vezava Ni posebnega predpisa. 3.2.18.8 Kontrolna svetilka Dovoljena. Če obstaja, naj to funkcijo opravlja kontrolna svetilka za prednje in zadnje pozicijske svetilke. 3.2.18.9 Ostale zahteve Če je skrajna zadnja bočna svetilka kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirana z zadnjo meglenko ali zavorno svetilko, se fotometrične lastnosti bočne svetilke lahko spremenijo, ko sveti zadnja meglenka ali zavorna svetilka. 3.2.19 Žaromet za dnevno vožnjo 3.2.19.1 Prisotnost Dovoljena na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnih vozilih. 3.2.19.2 Število Dva. 3.2.19.3 Shema vgradnje Ni posebnega predpisa. 3.2.19.4 Razmestitev 3.2.19.4.1 Po širini: Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm. 3.2.19.4.2 Po višini: Najmanj 250 mm, največ 1.500 mm od tal. 3.2.19.4.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin. 3.2.19.5 Geometrijska vidnost Vodoravni koti: 20° navzven in 20° navznoter. Navpični koti: 10° navzgor in 10° navzdol. 3.2.19.6 Usmeritev Naprej. 3.2.19.7 Električna povezava Žarometi za dnevno vožnjo morajo biti tako vezani, da jih ni mogoče vključiti, če nista hkrati vključeni tudi zadnji pozicijski svetilki. Žarometi za dnevno vožnjo se morajo samodejno izključiti, ko se vključijo glavni žarometi, razen v primeru, ko se le-ti uporabijo za dajanje svetlobnega signala s kratkimi bliski. 3.2.19.8 Kontrolna svetilka Dovoljena. 4 PRESKUŠANJE VOZILA 4.1 Preskušanje vozila v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 48.
  35. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet
  36. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92). 4.2 Pravilnik ECE R 48.01 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijski službi Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani. 5 HOMOLOGACIJA VOZILA 5.1 Homologacija vozila v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 48.
  37. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. 6 POSTOPEK PREVERJANJA 6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje Odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93). 7 VELJAVNOST 7.1 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.00) -(Uradni list RS, št.xx/yy). 7.2 Ta odredba začne veljati: 7.2.1 za tipske homologacije novih tipov vozil
  38. februarja 1996 in 7.2.2
  39. februarja 1999 za prvo registracijo vsakega vozila v Republiki Sloveniji. Ljubljana, dne
  40. oktobra
  41. Št. 6.1-03/94-005/47 Minister za znanost in tehnologijo Prof. dr. Rado Bohinc l. r. * Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93) Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.