Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 30. člena statuta Občine Črnomelj je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 29. 6. 1995 sprejel POSLOVNIK Občinskega sveta občine Črnomelj I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja način in organizacijo dela Občinskega sveta občine Črnomelj (v nadaljevanju: svet) in drugih organov sveta ter Občine Črnomelj (v nadaljevanju: organ). 2. člen Svet in drugi organi poslujejo v slovenskem jeziku. 3. člen Delo sveta je javno. Javnost je lahko omejena ali izključena samo, če tako odloči svet. Občani so seznanjeni z datumom in krajem zasedanja sveta preko sredstev javnega obveščanja. 4. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Letni odmor sveta določi svet s sklepom. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik sveta tudi med letnim odmorom skliče sejo sveta, predsednik organa pa sejo organa. 5. člen Svet predstavlja predsednik sveta. II. KONSTITUIRANJE SVETA 6. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik občinske volilne komisije najpozneje v 20 dneh po njegovi izvolitvi. Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo novoizvoljenega sveta najstarejši član sveta (v nadaljevanju: svetnik). 7. člen Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov. 8. člen Svet imenuje na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in 4 člane. Kandidate za predsednika komisije in člane lahko predlagajo najmanj trije člani sveta. 9. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloži Občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. 10. člen Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Svet izda sklep o potrditvi mandatov. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. 11. člen Po potrditvi mandatov svet izvoli predsednika in podpredsednika sveta. 12. člen Svet najkasneje v 30 dneh po konstituiranju imenuje sekretarja sveta, člane občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles in člane nadzornega odbora. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV IN ČLANOV DRUGIH ORGANOV 1. Splošne določbe 13. člen Svetnik ima pravico in dolžnost udeleževati se seje sveta ter sej organov v katere je izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta, mora o tem praviloma najpozneje dva dni pred sejo sveta obvestiti sekretarja sveta. 14. člen Svetnik, ki ne more priti na sejo organa, katerega član je, mora o tem obvestiti predsednika organa oziroma sekretarja sveta. Če svetnik ne sodeluje pri delu organa katerega član je, obvesti predsednik organa o tem svet. Če so tri seje organa zaporedoma nesklepčne, izvoli svet nov organ. 15. člen Svetnik ima pravico in dolžnost: – predlagati odlok ali drugi akt sveta in amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta sveta – predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na delo sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinske uprave, – predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji sveta, dajati pobude, postavljati vprašanja ter zahtevati pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu sveta – predlagati svetu imenovanja in razrešitve organov sveta – redno se udeleževati sej sveta – opravljati druge zadeve za katere je pooblaščen. Svetnik lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka v skladu s tem poslovnikom. 16. člen Svetnik je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predsednik sveta določi katero gradivo velja za zaupno. Za zaupno velja tudi gradivo, ki ga predlagatelj pošlje svetu in ga označi kot zaupno, prav tako pa tudi vsi podatki za katere izve svetnik na seji sveta ali organa v zvezi z zadevo, ki jo na seji obravnavajo brez navzočnosti javnosti. 17. člen Od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma je razrešen dolžnosti, uživa svetnik imuniteto. Imunitetno pravico uveljavlja z ustreznim potrdilom. Če tega potrdila svetnik nima, pa se nanjo sklicuje, je pristojni državni organ dolžan preveriti upravičenost do imunitetne pravice v službi sveta. 18. člen Svetnik ne more biti kazensko obravnavan, priprt ali kaznovan za mnenje ali stališče, ki ga je zagovarjal ali za glas, ki ga je dal v svetu ali kot član delovnega telesa. Če se svetnik sklicuje na imuniteto, ne more biti priprt in se zoper njega ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja sveta. 19. člen Brez dovoljenja iz prejšnjega člena je svetnik lahko priprt, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. Državni organ, ki je odvzel svetniku prostost je dolžan o tem obvestiti predsednika sveta. Ta predloži primer svetu, ki odloči ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj odločba organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali se uveljavi imunitetna pravica. Državni organ je dolžan obvestiti predsednika sveta tudi v primeru, če se zoper svetnika uvede kazenski postopek, svetnik pa se ni skliceval na imunitetno pravico. 2. Vprašanje in pobude svetnikov 20. člen Na vsaki seji sveta mora biti določena posebna točka dnevnega reda, namenjena vprašanjem, ki jih postavljajo svetniki županu in predstavnikom občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles. Vprašanja je posredovati praviloma pisno. 21. člen Predsednik sveta določi kdo in v kakšnem roku pripravi odgovor na postavljeno vprašanje. Odgovor na postavljeno vprašanje mora biti posredovan v pisni obliki, če se predlagatelj ne zadovolji že z ustnim odgovorom, praviloma do naslednje seje sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. 22. člen Ko je dan odgovor na vprašanje, lahko svetnik, ki je vprašanje postavil, na seji sveta postavi dopolnilo vprašanje. Po odgovoru na dopolnilno vprašanje lahko svetnik, ki je vprašanje postavil zahteva, da svet o tem razpravlja. Svet lahko o vprašanju in odgovoru razpravlja takoj, ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na eni naslednjih sej. V tem primeru odloči kakšno gradivo je potrebno pripraviti za obravnavo, kdo ga pripravi in do kdaj. IV. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej sveta 23. člen Sejo sveta skliče predsednik sveta in ji predseduje. Če je predsednik sveta odsoten, skliče in vodi sejo pooblaščeni podpresednik sveta. 24. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na lastno pobudo, na zahtevo sveta, mora pa jo sklicati, če da obrazloženo zahtevo za sklic župan, najmanj četrtina članov sveta ali na zahtevo nadzornega odbora. Če predsednik sveta ne skliče seje na predlog župana v roku enega meseca od podane zahteve, jo lahko skliče župan. Predlagatelj sklica seje mora predložiti gradivo o zadevi zaradi katere predlaga sklic. 25. člen Redne seje sveta so sklicane praviloma vsak mesec. Predsednik sveta mora sklicati sejo najmanj enkrat v treh mesecih. Izredne seje so sklicane za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah. 26. člen Sejo je treba sklicati najmanj v 7 dneh pred dnevom, določenim za sejo sveta. Sklicu seje sveta, ki obsega predlog dnevnega reda, mora biti predloženo ustrezno gradivo. Za katere zadeve predlaganega dnevnega reda bo predloženo gradivo in o obsegu gradiva odloči predsednik sveta. V primerih, ki jih oceni predsednik sveta za nujne, lahko skliče sejo sveta v roku krajšem od sedem dni. V primeru sklica sveta iz drugega odstavka tega člena, lahko predsednik sveta skliče svet po telefonu. Gradivo za izredno sejo je lahko svetnikom izročeno na seji. 2. Dnevni red seje sveta 27. člen Dnevni red seje predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo po 24. členu pravico zahtevati sklic seje sveta. Če je posamezno gradivo ali akt, ki je priloženo svetu pomanjklivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. 28. člen Gradiva o vprašanjih določenih v dnevnem redu seje sveta prejmejo svetniki, župan, predlagatelj posamezne zadeve, ki je na dnevnem redu, politične stranke zastopane v svetu in novinarji sredstev javnega obveščanja. 29. člen O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Predlog dnevnega reda že sklicane seje sveta je možno razširiti, kadar to narekuje nujnost zadeve, zaradi katere je predlagana razširitev dnevnega reda. Razširitev dnevnega reda mora predlagatelj posebej utemeljiti. O predlogu za razširitev dnevnega reda odloči svet ob določitvi dnevnega reda. 30. člen Dnevni red določi svet na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevah iz predloga dnevnega reda in ali so zadeve dovolj proučene za razpravo in odločitev na svetu. 31. člen Razpravljanje in sklepanje o neki zadevi je lahko preloženo na eno naslednjih sej , če jo svet vrne predlagatelju v dopolnitev ali če jo predlagatelj umakne z dnevnega reda. Predsedujoči zaključi sejo po obravnavi vseh točk dnevnega reda. 3. Potek seje sveta 32. člen O udeležbi svetnikov na seji sveta je treba voditi evidenco. Sekretar sveta ugotovi ali je svet sklepčen kot to določa 46. člen. Župan ima pravico udeleževati se sej sveta. Predstavniki odborov, komisij in drugih delovnih teles se udeležujejo seje, če tako zahteva predsednik sveta ali svet. 33. člen Ko predsednik sveta začne sejo, lahko da pojasnilo v zvezi z delom na seji, kot tudi v zvezi z drugimi vprašanji. 34. člen Svet obravnava posamezne zadeve po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 35. člen Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko na začetku obravnave dopolni obrazložitev, ki pa ne sme trajati več kot 5 minut, razen v primerih iz drugega odstavka 29. člena. Za tem dobijo besedo svetniki, ki so se prijavili k besedi. 36. člen Na seji sveta ne sme nihče govoriti preden ne dobi besede od predsednika sveta. Govorniki se lahko prijavijo vse do konca obravnave posamezne točke dnevnega reda in smejo govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. 37. člen Predsednik daje svetnikom, ki želijo govoriti o istem vprašanju, besedo po vrsti, kakor so se prijavili. Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet. Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo. 38. člen Razprave svetnikov so časovno omejene na 5 minut, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno. Ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih razpravljalcev razpravo zaključi. 4. Vzdrževanje reda na seji 39. člen Za red na seji sveta skrbi predsednik sveta. Zaradi kršitev reda na seji sme predsednik sveta izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 40. člen Opomin se izreče svetniku, ki govori čeprav mu predsednik ni dal besede, ki ne upošteva dnevnega reda, ki seže govorniku v besedo ali na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. 41. člen Beseda se odvzame svetniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 42. člen Odstranitev s seje se izreče svetniku, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji žali svet, svetnike in druge udeležence ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom sveta in njegovih udeležencev. Svetnik sme biti odstranjen le s seje na kateri je prekršil red. Svetnik, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in na tej seji ne sme biti več navzoč. 43. člen Določbe tega poslovnika o ukrepih zaradi kršitve reda na seji sveta se smiselno uporabljajo za vse udeležence na seji sveta. 44. člen Če predsednik sveta ne more ohraniti reda na seji z rednimi ukrepi, odredi prekinitev seje sveta. Predsednik sveta lahko prekine sejo sveta tudi v primeru nesklepčnosti sveta, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, če je treba pridobiti mnenja in v drugih primerih, ko prekinitev predlagajo najmanj trije svetniki. O nadaljevanju seje sveta odloči predsednik sveta. 45. člen V odsotnosti predsednika sveta se določbe 3. in 4. točke IV. poglavja smiselno uporabljajo za predsedujočega na seji sveta. 5. Odločanje na sejah sveta 46. člen Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov. Sklepčnost na osnovi liste prisotnosti svetnikov ugotovi sekretar sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih svetnikov, razen, če zakon, statut občine in ta poslovnik ne določajo drugačne večine. 47. člen Svetnik ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svojo odločitev. 48. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu o katerem se odloča na seji sveta. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut občine, ta poslovnik ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Svetniki v svetu glasujejo tako, da se izjavljajo za predlog, proti predlogu ali se vzdržijo. 49. člen Javno se glasuje z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. Glasovanje se opravi tako, da predsednik sveta poziva svetnike naj se najprej izjavijo kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nato kdo se je glasovanja vzdržal. Kadar je potrebno natančno ugotoviti izid glasovanja, lahko svet na predlog predsednika sveta odloči, da se svetniki izjavljajo posamično. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani svetnik izjavi za ali proti ali pa se glasovanja vzdrži. Klicanje svetnikov opravi sekretar sveta. 50. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne triindvajset glasovnic. Glasovnice so enake oblike, velikosti in barve in so overjene s pečatom sveta. 51. člen Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Pod vsebino predloga je napisana beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani glasovnice. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”. Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. 52. člen Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja sveta in dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Eden od svetnikov mora biti iz vrst opozicije. Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsednika in pove svoje ime in priimek. Predsednik ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja izroči svetniku glasovnico, sekretar pa označi pri imenu in priimku svetnika v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Ko svetnik izpolni glasovnico, se vrne k mizi predsednika in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 53. člen Ko je glasovanje končano se predsednik in svetniki, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja ter sekretar, umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v posebno ovojnico, ki jo zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja sta neveljavni. 54. člen Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic – število oddanih glasovnic – število neveljavnih glasovnic – število veljavnih glasovnic – število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati – ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz 53. člena. 55. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik sveta izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je svet glasoval sprejet ali zavrnjen. 6. Zapisnik seje sveta 56. člen Potek seje sveta se praviloma snema tudi na magnetofonski trak. Magnetofonski trak o poteku seje mora biti shranjen najmanj 12 mesecev po preteku seje sveta. Magnetofonski trak hrani sekretar sveta. O zahtevi po izdaji magnetograma odloči predsednik sveta ali sekretar. O delu na seji, ki je zaprta za javnost lahko zahtevajo magnetofonski trak le svetniki. Poslušanje posnetkov razprav iz sej občinskega sveta je možno le na sedežu sveta in je dovoljeno svetnikom in drugim fizičnim in pravnim osebam, če za to izkažejo pravni interes, z dovoljenjem sekretarja in ob prisotnosti pooblaščenega delavca. Izpis posnetka razprave seje sveta lahko zahtevajo razpravljalci in tisti na katere se razprava vsebinsko nanaša. O zahtevi po izdaji izpisa posnetka odloči sekretar sveta. Izpis posnetka se lahko uporablja izključno za namene za katere je bil izdan. 57. člen O delu sveta se sestavi zapisnik. Zapisnik mora obsegati glavne podatke: predloge, ki so bili dani ter sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Zapisnik mora vsebovati tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. Svetnik, ki je na seji izjavil posebno mnenje lahko zahteva, da so bistveni deli njegove izjave vpisani v zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik sveta, dva overitelja, sekretar sveta in zapisnikar. Zapisnik je shranjen pri sekretarju sveta in zaradi javnosti dela na vpogled vsakemu občanu, ki to zahteva. 58. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti točka: Razprava in sklepanje o zapisniku pretekle seje sveta ter praviloma poročilo o realizaciji sklepov. Vsak svetnik ima pri tej točki dnevnega reda pravico dati pripombe. O utemeljenosti pripomb odločijo svetniki na seji sveta brez obravnave. Če so pripombe sprejete, je potrebno zapisnik ustrezno dopolniti, spremeniti ali popraviti. V. PROGRAMIRANJE DELA SVETA 59. člen Predsednik sveta po posvetu z županom pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto. Pri oblikovanju okvirnega programa dela sveta sodelujejo tudi stalna delovna telesa sveta. 60. člen Okvirni program dela predlaga predsednik sveta v sprejem svetu. Na podlagi sprejetega programa dela sveta predsednik sveta uvršča posamezne zadeve na dnevni red seje sveta. VI. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR SVETA 61. člen Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta ter skrbi za usklajevanje njegovega dela. Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, posreduje svetnikom v obravnavo odloke in druge splošne akte, skrbi za javnost dela sveta in za uveljavljanje pravic svetnikov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu ter izpolnjuje pravice in dolžnosti, ki jih določajo statut občine, ta poslovnik in ostali akti. Predsednik podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet. 62. člen Predsednik lahko pred posamezno sejo sveta svoja stališča o pomembnejših zadevah koordinira s klubi svetnikov. V ta namen skliče skupni sestanek predstavnikov klubov svetnikov. 63. člen Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je podpredsednikov več, določi predsednik tistega, ki ga nadomešča v času odsotnosti ali zadržanosti. 64. člen Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju, organiziranju in vodenju sej sveta, koordinira delo delovnih teles sveta v sodelovanju z občinsko upravo, skrbi za pravočasno pripravo gradiv za sejo sveta in delovnih teles, skrbi za pravilno vodenje zapisnikov sej, za izvajanje statuta in poslovnika in opravlja druge zadeve za potrebe sveta in svetnikov. Kandidat za sekretarja mora imeti visoko ali višjo šolsko izobrazbo upravno pravne ali družboslovne smeri in potrebne delovne izkušnje. Sekretar opozarja svet na zakonitost in ga seznanja z zakonskimi in drugimi predpisi. Pri izvajanju svojih nalog sodeluje s predsednikom in podpredsednikom sveta. Za svoje delo je sekretar odgovoren svetu in njegovemu predsedniku. VII. ODBORI, KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA SVETA TER NADZORNI ODBOR 65. člen Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, dajanje mnenj in predlogov in za opravljanje drugih zadev iz delovnega področja sveta imenuje svet odbore, komisije in druga delovna telesa sveta (v nadaljevanju: delovno telo) ter nadzorni odbor. Delovno telo ima predsednika in štiri člane, kolikor z drugim predpisom ni določeno drugače. Pristojnosti delovnih teles, kolikor niso določene z zakonom in drugimi veljavnimi predpisi ter s tem poslovnikom, določi svet s sklepom o imenovanju. Mandatna doba stalnega delovnega telesa traja 4 leta oziroma do konca mandata sveta, ostalim delovnim telesom pa mandatno dobo določi svet s sklepom ob imenovanju. 66. člen Svet ima stalne odbore in komisijo: 1. odbor za gospodarstvo 2. odbor za družbene dejavnosti 3. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko po potrebi in če tako zahteva zakon in drugi veljavni predpisi ter statut imenuje tudi druga stalna in občasna delovna telesa. 67. člen Odbori, komisije in druga delovna telesa opravljajo naloge iz 65. člena, ki se nanašajo na občinsko pristojnost iz naslednjih področij:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.