Na podlagi 105. člena statuta Občine Cankova-Tišina (Uradni list RS, št. 53/95) je Občinski svet občine Cankova-Tišina na seji dne 5. 6. 1995 sprejel P O S L O V N I K Občinskega sveta občine Cankova-Tišina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. 5. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec. 6. člen Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. 7. člen Svet ima svoj žig, ki je okrogle oblike, v krožnici je napis: Občina Cankova-Tišina, v premeru pa Občinski svet. Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta. Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor. Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine oziroma sekretar občinskega sveta. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 8. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 9. člen Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik. Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. 10. člen Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV 1. Splošne določbe 11. člen Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. 12. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. 13. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo. 14. člen Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu. Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacije tudi v pisni obliki. 2. Vprašanja in pobude svetnikov 15. člen Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. 16. člen Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 17. člen Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. 18. člen Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute. Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine) na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji. Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v 15. dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka. 19. člen Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo. Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje. 20. člen Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. 21. člen Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. 22. člen Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana. Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 23. člen Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik na more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. 24. člen Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 25. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. 26. člen V okviru svojih pristojnosti občinski svet: – sprejema statut občine, – sprejema odloke in druge občinske akte, – sprejema poslovnik za svoje delo, – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, – potrjuje začasne nujne ukrepe, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, – ustanavlja delovna telesa (odbore, komisije, svete) ter imenuje in razrešuje njihove člane, – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, – imenuje volilne komisije za občinske volitve, – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, – voli predstavnike v pokrajinski svet, – daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasje k statutom, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanje odločitev (sklepov) občinskega sveta, – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, – določa odškodnine za uporabo ali poškodovanje občinskega premoženja, – imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, – opravlja imenovanje ulic v naseljih, – odloča o najemu posojila, – razpisuje referendum in izvršuje odločitve referenduma, – daje pobudo za sklic zborov občanov, – določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestilo podžupanu, članom občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora, – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, – daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij, – določa vrste in višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev, – daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, – odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut, – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, – določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni, – določa financiranje političnih strank in volilne kampanije v skladu z zakonom, – pri sestavi občinskega proračuna upošteva tudi mnenje občinskih odborov. V. SEJE SVETA 1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 27. člen Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine. 28. člen Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta. Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom ter po potrebi s strankami, ki imajo svoje predstavnike v svetu. 29. člen Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta. V zahtevi za sklic izredne sejo morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja (župana, nadzornega odbora...) ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. 30. člen Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine. 31. člen Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe. 32. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom, podžupanom in podpredsednikoma sveta. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. 33. člen Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. Gradivo se obvezno uvrsti na dnevni red naslednje seje. 34. člen Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik. 35. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora, za obravnavno vprašanja, predložiti svetu ustrezno gradivo. 36. člen Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. 2. Potek seje 37. člen Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti. Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 38. člen Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljnosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 39. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov. Zadeve, za katere župan smatra in ugotovi, da ni zadosti informacij, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in se obvezno uvrstijo na dnevni red naslednje seje. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 40. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 41. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda, lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj. kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. 42. člen Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta. 43. člen Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute. Če zadeva še ni pojasnjena, se lahko drugič oglasi, vendar le za 2 minuti. Kolikor še ni zadovoljen s pojasnilom, se uporabi zadnji stavek drugega odstavka istega člena. 44. člen Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 45. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. 46. člen Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. 3. Vzdrževanje reda na seji 47. člen Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede (varianta: govornik sme govoriti za govorniškim odrom). Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. 48. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: – opomin – odvzem besede – odstranitev s seje ali z dela seje. 49. člen Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. 50. člen Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 51. člen Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 52. člen Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. 4. Odločanje 53. člen Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi (dvorani). 54. člen Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. 55. člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, razen ko je s poslovnikom in statutom drugače določeno. Svet sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. 56. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 57. člen Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”. 58. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali četrtine članov sveta. Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnikov, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”. 59. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. 60. člen Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativnotehnična opravila opravlja tajnik občine ali sekretar sveta. Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 61. člen Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, – število oddanih glasovnic, – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 62. člen Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “za” njen sprejem. 63. člen Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika. 5. Zapisnik seje sveta 64. člen O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in sekretar sveta ali delavec občinske uprave, ki ga je svet za to imenoval. 65. člen O delu na seji sveta se vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. 66. člen Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan ali tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 67. člen Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi. V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami. 6. Predsednik sveta 68. člen Predsednik sveta predvsem: – sklicuje in vodi seje sveta, – skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, – podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, – skrbi za izvajanje poslovnika sveta, – po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi, – skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo, – opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet. 69. člen Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 70. člen Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika eden izmed podpredsednikov, katerega predsednik pooblasti. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik. 7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 71. člen Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. V ta namen določi delavca v občinski upravi, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta. Za pripravo zapisnika skrbi tajnik občine. Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta. Občinski svet lahko imenuje sekretarja sveta za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta izmed delavcev občinske uprave. Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu. Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega sveta. 8. Delovna telesa sveta 72. člen Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. 73. člen Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta. Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. 74. člen Stalna delovna telesa sveta so:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.