Razlage splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, stran 5204.

Komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je na podlagi

1. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) na sejah
3. 1995 in
5. 1995 sprejela R A Z L A G E splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: SKP)
6. Opredelitev izraza “družina” in “vzdrževani člani” po
7. točki
8. člena SKP V krog družine štejemo ožje družinske člane: zakonca, otroke (zakonske in izvenzakonske) in posvojence, ki jih je delavec po zakonu o zakonski zvezi dolžan preživljati in jih je dejansko preživljal. Kolektivne pogodbe dejavnosti lahko tako opredeljen krog ožjih družinskih članov razširijo.
9. Prehrana med delom –
10. točka
11. člena SKP Splošna kolektivna pogodba navaja povračilo stroškov za prehrano med delom v znesku, ki ga določa tarifna priloga. Obveznost po navedenem členu SKP je s strani delodajalca izpolnjena tudi, če delavcem zagotovi topli obrok.
12. Višina regresa po
13. točki tarifne priloge k SKP za leto 1995 Merilo za obračun regresa za letni dopust (v višini 70% ali 100%) povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu v RS je plača delavca v mesecu pred izplačilom regresa ali pa nadomestilo plače (če v tem mesecu ni dobil plače, pa nadomestilo).
14. Pravice delavcev, ki se izobražujejo –
15. člen SKP Prosti dnevi pripadajo delavcem, ki jih delodajalec napoti na izobraževanje in delavcem, ki se izobražujejo v interesu delodajalca, tistim, ki se izobražujejo v lastnem interesu pa le, če je to dogovorjeno s pogodbo po petem odstavku
16. člena SKP. “Obseg delovnega časa” se lahko nanaša na oboje: na proste delovne dneve in na del delovnega časa, ki je porabljen za izobraževanje. Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se ta čas šteje v delovni čas, če se delavec izobražuje ob delu, pa ima pravico do prostih dnevov. Razlika med izobraževanjem, na katerega je delavec napoten in izobraževanjem v interesu delodajalca je v naslednjem: – če je delavec napoten na izobraževanje, se je dolžan izobraževati (drugi odstavek
17. člena SKP), sicer sledi kot posledica prenehanje delovnega razmerja po
18. členu zakona o delovnih razmerjih, če pa se izobražuje v interesu delodajalca, pa se izobražuje po lastni iniciativi in ima pravice, za katere se je dogovoril z delodajalcem po pogodbi, ima pa tudi pravice iz tretjega in šestega odstavka
19. člena SKP. Po drugi strani ima pravico do plačane odsotnosti zaradi izobraževanja, kot tudi pravico do povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem; ima take pravice kot delavec, ki je na izobraževanje napoten, če pa izobraževanje odkloni, to nima za posledico prenehanja delovnega razmerja po zakonu o delovnih razmerjih; – po osmem odstavku
20. člena SKP je razlika tudi v roku razporeditve (za delavce, ki so napoteni na izobraževanje, je to takoj po končanem izobraževanju, za tiste, ki se izobražujejo v interesu delodajalca, pa v roku iz pogodbe).
21. Izplačilo v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po četrtem odstavku
22. člena SKP Komisija za razlago SKP obravnava zahtevke za razlago, za katere zaprosijo stranke kolektivne pogodbe oziroma jih posredujejo stranke kolektivne pogodbe. Sodišče pri odločanju lahko upošteva razlage oziroma mnenja komisije, pri tem pa samostojno interpretira določbe kolektivne pogodbe. Določbe četrtega odstavka
23. člena SKP, ki določajo, da ima delavec v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravico do izplačila najmanj 6 povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, imajo značaj pogodbene kazni. Delavec lahko uveljavlja pogodbeno kazen, ko je z dokončno oziroma pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje. Predsednica Komisije za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo prof. dr. Polona Končar l. r. Kazalo Na vrh