← Slovenija

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o maturi, stran 7561.

Na podlagi

  1. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) minister za šolstvo in šport izdaja P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah pravilnika o maturi
  2. člen V
  3. členu pravilnika o maturi (Uradni list RS, št. 50/93, 52/94 in 20/95) se za besedami “maturitetnih organov” doda besedilo “Republiškega izpitnega centra,”.
  4. člen
  5. člen se spremeni tako, da se glasi: “Za posamezne predmete, iz katerih se opravlja matura (v nadaljevanju: maturitetne predmete), imenuje minister, pristojen za šolstvo, republiške predmetne komisije. Republiške predmetne komisije sestavljajo predsednik, namestnik in najmanj trije člani. Predsednik, namestnik in člani republiških predmetnih komisij so lahko srednješolski učitelji, visokošolski učitelji in sodelavci, svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in drugi strokovnjaki, ki so se uveljavili na določenem predmetnem področju. Za predsednika je lahko imenovan le visokošolski učitelj. Namestnik predsednika je glavni ocenjevalec. Komisija izmed svojih članov izbere tajnika. Predsednik in člani republiških predmetnih komisij so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.”.
  6. člen V prvi alinei
  7. člena se besedilo “pripravi predmetni izpitni katalog” nadomesti s “pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga”.
  8. člen V
  9. členu se na koncu stavka doda nova alinea, ki se glasi: “opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.”.
  10. člen Drugi odstavek
  11. člena se spremeni, tako da se glasi: “Republiške predmetne komisije si morajo pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo o usklajenosti predlogov predmetnih izpitnih katalogov z učnimi načrti predmetov, mnenji najmanj dveh recenzentov, od katerih je eden visokošolski, drugi pa srednješolski učitelj, ter mnenje Urada za šolstvo o izpolnjevanju kadrovskih in materialnih pogojev za izvedbo priprav na maturo.”.
  12. člen Za
  13. členom se doda novi 15.a člen, ki se glasi: “Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja v skladu z veljavnimi predpisi. Kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, opravlja na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvlada najpomembnejša znanja štiriletne srednje šole. Po opravljenem preizkusu lahko opravlja maturo. Vsebino, obseg in raven zahtevnosti znanj mature ter obseg zunanjega ocenjevanja določi Strokovni svet Republike Slovenije po predhodni uskladitvi z univerzami. Strokovni svet Republike Slovenije določi tudi načela za določanje vsebine in obsega preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka. Kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) in je opravil maturo po tem pravilniku, ima opravljen tudi zaključni izpit.”.
  14. člen V drugem odstavku 16.a člena se v drugi vrstici beseda “štirimi” nadomesti z “enim”.
  15. člen
  16. člen se spremeni tako, da se glasi: “ Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko kandidat, ki je končal srednjo šolo ob delu, kandidat, ki je končal zadnji letnik izobraževanja pred štirimi ali več leti pred opravljanjem mature, in kandidat z motnjami v razvoju opravlja maturo v dveh delih v dveh zaporednih rokih. Republiška maturitetna komisija določi pravila za opravljanje mature kandidatov z motnjami v razvoju in imenuje za zunanje člane šolskih predmetnih komisij strokovnjake za komunikacijo s kandidatom glede na naravo njegovih motenj. “.
  17. člen V prvem odstavku
  18. člena se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo “ob soglasju ministra, pristojnega za šolstvo.”. Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi: “Republiška maturitetna komisija lahko določi datum za opravljanje dela posameznega izpita pred spomladanskim oziroma jesenskim izpitnim rokom.”.
  19. člen V tretjem odstavku
  20. člena se “osem dni” nadomesti z besedami “dva dni”. Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: “Kandidat, ki ne predloži dokazil, da izpolnjuje pogoje za opravljanje mature, nima pravice pristopiti k maturi. Dokazila so poleg spričeval in drugih listin tudi potrdilo oziroma izjava pristojnega organa, da bo izdano spričevalo ali druga ustrezna listina.”. V dosedanjem petem, ki postane sedmi odstavek, se besedilo “iz drugega odstavka 16.a člena” nadomesti z besedilom “ki želi opravljati maturo v skladu z drugim odstavkom
  21. člena tega pravilnika.”. V dosedanjem šestem, ki postane osmi odstavek, se besedi “sedem dni” nadomestita z “dva dni”. Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: “Kandidat, ki po objavi sklepov o omejitvi vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnih predmetov pri maturi, pošlje šoli, na kateri se je prijavil, spremembo prijave na posebnem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka.”.
  22. člen 21.a člen se spremeni tako, da se glasi: “Šolska maturitetna komisija objavi seznam prijavljenih kandidatov v osmih dneh po preteku prijavnega roka. Šolska maturitetna komisija odloči o prijavi kandidatov, ki želijo opravljati maturo v skladu z drugim stavkom prvega odstavka in drugim odstavkom 16.a člena tega pravilnika, in jih o tem pisno obvesti najkasneje v osmih dneh po preteku prijavnega roka. Če je z maturitetnim koledarjem alternativno določenih več dni za opravljanje izpitov iz posameznega predmeta, šolska maturitetna komisija obvesti kandidate o datumih pisnih izpitov dva dni pred izpitnim rokom.”. Šolska maturitetna komisija odloči o prijavi kandidatov iz prvega odstavka 16.a člena tega pravilnika in o tem kandidate pisno obvesti najkasneje v treh dneh po preteku prijavnega roka iz prvega odstavka
  23. člena tega pravilnika.
  24. člen
  25. člen se spremeni tako, da se glasi: “Kandidati opravljajo pisni izpit iz posameznega predmeta istega dne ob istem času. Republiška predmetna komisija pripravi predloge izpitnih vprašanj. Predsednik republiške predmetne komisije v vsakem šolskem letu določi najmanj tri komplete izpitnih vprašanj. Pri tem lahko s predsednikom sodeluje namestnik republiške predmetne komisije ali največ en član, ki ga sam določi. Komplete izpitnih vprašanj, ki so uradna tajnost stopnje strogo zaupno, predsednik republiške predmetne komisije izroči direktorju Republiškega izpitnega centra v shrambo in varovanje. Izmed kompletov iz prejšnjega odstavka Republiška maturitetna komisija izžreba za vsak izpitni rok komplet izpitnih vprašanj. Način žrebanja določi na predlog Republiškega izpitnega centra Republiška maturitetna komisija s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo. S kompleti izpitnih vprašanj, ki so uradna tajnost stopnje strogo zaupno, se ravna v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti pri maturi.”.
  26. člen
  27. člen se spremeni tako, sa se glasi: “Šolska maturitetna komisija najkasneje pet dni pred začetkom pisnih izpitov razvrsti kandidate v skupine, določi izpitne prostore in nadzorne učitelje. Podatki o sestavi skupin, izpitnih prostorih in nadzornih učiteljih so tajni, dokler se ne objavijo v skladu z navodili Republiške maturitetne komisije. Opravljanje pisnih izpitov iz posameznega predmeta vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta biti učitelja maturitetnega predmeta, pri katerem nadzorujeta opravljanje izpita. Pred začetkom pisnega izpita nadzorna učitelja seznanita kandidate s pravili izpitnega reda, z načinom ravnanja s šiframi in z ukrepi ter posledicami za kršitelje. Republiška maturitetna komisija lahko določi, da del nadzornih učiteljev opravlja nadzor na šoli, na kateri ne opravljajo vzgojno-izobraževalnega dela.”.
  28. člen Drugi odstavek
  29. člena se spremeni tako, da se glasi: “Kandidat lahko opravlja isti dan le pisni del izpita iz enega predmeta ali največ dva ustna izpita.”.
  30. člen
  31. člen se spremeni tako, da se glasi: “Člani maturitetnih organov, nadzorni učitelji in druge osebe, ki kršijo določbe tega pravilnika, pravila izpitnega reda, pravila o izpitni tajnosti in druga navodila ali merila, določena v skladu s tem pravilnikom, so za storjene kršitve disciplinsko, kazensko in odškodninsko odgovorni. Predlog za uvedbo postopka za ugotovitev odgovornosti iz prejšnjega odstavka oziroma kazensko prijavo lahko poda pristojnemu organu vsakdo, ki zve ali utemeljeno sumi, da je nekdo storil kršitev.”.
  32. člen Za
  33. členom se dodata nova 30.a in 30.b člen, ki se glasita: “30.a člen Kandidatu, ki krši pravila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe: – opomin, če ne upošteva oziroma krši pravila izpitnega reda; – prekinitev opravljanja dela izpita do konca tega dela izpita, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali ponovno krši izpitni red; – prepoved opravljanja izpita oziroma nadaljevanja izpita, če ga zaloti pri uporabi nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu. Predlog za uvedbo postopka podajo nadzornemu učitelju oziroma šolski predmetni komisiji člani maturitetnih organov, osebe pooblaščene za nadzor nad maturo ali drugi kandidati, ki so navzoči ob dejanju oziroma vsakdo, ki kandidata zaloti pri navedenih dejanjih iz prejšnjega odstavka. Ukrep iz prve alinee prvega odstavka tega člena izreče nadzorni učitelj oziroma šolska predmetna komisija tako, da kandidata opomni in opozori na posledice kršitve in to zapiše v zapisnik o poteku izpita. Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda oziroma stori kršitev iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, nadzorni učitelj oziroma predsednik šolske predmetne komisije o tem nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki takoj, brez odlašanja ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi šolske maturitetne komisije odloči o ukrepu ter ga takoj izvrši. Če nadzorni učitelj ali predsednik šolske predmetne komisije ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, osebe, navedene v drugem odstavku tega člena, o tem nemudoma obvestijo predsednika šolske maturitetne komisije. Če šolska maturitetna komisija izreče enega od ukrepov iz druge ali tretje alinee prvega odstavka tega člena, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita. Kandidatu, ki mu pristojni organ izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, se ne prizna doseženega števila točk iz dela izpita, pri katerem je stroril kršitev. Kandidat, ki mu je šolska maturitetna komisija izrekla ukrep iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, je iz tega izpita neocenjen. 30.b člen Zoper odločitev šolske maturitetne komisije ima kandidat pravico pritožbe v 24 urah po prejemu pisne odločitve o izrečenem ukrepu na Republiško maturitetno komisijo. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi najkasneje v 30 dneh po njeni vložitvi. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. Če Republiška maturitetna komisija razveljavi odločitev šolske maturitetne komisije, se kandidatu določi ocena na način, ki ga predpiše Republiška maturitetna komisija.”.
  34. člen Črta se tretji odstavek
  35. člena.
  36. člen V
  37. členu se na koncu stavka doda besedilo, ki se glasi: “in jih objavi najkasneje 60 dni pred pričetkom spomladanskega izpitnega roka.”.
  38. člen V
  39. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: “Če kandidat iz upravičenih razlogov v izpitnem roku opravi le del izpita, se mu prizna oziroma upošteva dosežena ocena pri ponovnem opravljanju tega izpita.”. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
  40. člen V 36.a členu se besedi “na predlog” nadomestita z “ob soglasju”.
  41. člen Drugi odstavek
  42. člena se sprememni tako, da se glasi: “Oceni iz maternega jezika se pri določanju splošnega uspeha pri maturi dodajo točke tako, da se ocenam odlično

(5), prav dobro
(4)in dobro
(3)prištejejo tri, dve oziroma ena točka na način, ki ga določi Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje.”.
  1. člen V
  2. členu se za besedo “izpita” postavi pika, ostalo besedilo se črta.
  3. člen Novo besedilo
  4. člena se glasi: “Če Republiška maturitetna komisija naknadno po izpitu na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mu razveljavi oceno iz maturitetnega predmeta. Če se ugotovi, da je kandidat storil kršitev iz prvega odstavka tega člena po tem, ko mu je bilo spričevalo izročeno, Republiška maturitetna komisija razveljavi maturitetno spričevalo in o tem obvesti visokošolske zavode. Kdor opazi oziroma izve, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mora o tem takoj, najkasneje pa v 24 urah, obvestiti šolsko maturitetno komisijo, lahko pa tudi neposredno obvesti Republiško maturitetno komisijo. Šolska maturitetna komisija zavaruje morebitne dokaze in o dogodku najkasneje v 24 urah obvesti Republiško maturitetno komisijo. Na podlagi utemeljenega suma, da je kandidat storil kršitev iz prvega odstavka tega člena, Republiška maturitetna komisija zadrži izročitev maturitetnega spričevala do dokončnosti odločitve in kandidata o tem obvesti v 24 urah. Republiška maturitetna komisija mora odločiti o kandidatovi odgovornosti v tridesetih dneh po tem, ko je bila o dogodku obveščena. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. Če Republiška maturitetna komisija na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, da kandidat ni storil kršitve iz prvega odstavka tega člena, mu v 24 urah izroči zadržano spričevalo.”.
  5. člen V drugem odstavku
  6. člena se za besedami “predmetnih komisij” doda besedilo “ter pooblaščeni delavci Republiškega izpitnega centra”.
  7. člen Prvi odstavek
  8. člena se spremeni tako, da se glasi: “Če so bile pri opravljanju izpita kršene določbe tega pravilnika ter pravila in merila, sprejeta na njegovi podlagi, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo.”.
  9. člen Zadnji stavek 47.a člena, ki postane drugi odstavek, se dopolni tako, da se glasi: “Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po vložitvi pritožbe. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.”.
  10. člen
  11. člen se spremeni tako, da se glasi: “Kandidat ima pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore oziroma ocenjevalni list) in do pisne razlage načina izračuna izpitne ocene ob vplačilu varščine v višini dvakratnih stroškov ocenjevanja posameznega pisnega izdelka. Kandidat lahko v sedmih dneh po objavi rezultatov pisno zahteva, da mu Republiški izpitni center omogoči vpogled in mu predloži razlago načina izračuna izpitne ocene. Pisni zahtevi mora predložiti dokazilo o vplačilu varščine. Republiški izpitni center na podlagi prejetih zahtevkov pripravi časovni razpored vpogledov in o tem obvesti kandidate v desetih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena. Kandidat ima pravico vložiti pritožbo zoper izpitno oceno na Republiško maturitetno komisijo v petnajstih dneh po objavi rezultatov ali v petih dneh po vpogledu v izpitno dokumentacijo oziroma po prejemu pisne razlage načina izračuna izpitne ocene. Republiška maturitetna komisija o njej odloči v tridesetih dneh po prejemu in o sklepu obvesti kandidata. Če je pritožba utemeljena se popravi ocena in vrne varščina. Računske in druge očitne pomote pri ocenjevanju pisnega izpita popravi Republiška maturitetna komisija na predlog Republiškega izpitnega centra ali kandidata, pri ocenjevanju ustnega izpita pa jih popravi na lastno pobudo ali na predlog kandidata šolska maturitetna komisija. O popravku pomote se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik Republiške maturitetne komisije oziroma šolske maturitetne komisije.”.
  12. člen Za
  13. členom se doda novo poglavje, ki se glasi: “V.a ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV 48.a člen Za spremljanje mature ter za raziskovalno in razvojno delo Republiški izpitni center vodi evidence kandidatov, ocenjevalcev in šol, na katerih se izvaja matura, ter splošnih podatkov o maturitetnih rezultatih.
  14. Evidenca kandidatov vsebuje: – ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno izobrazbo; – splošni uspeh v
  15. in
  16. letniku ter uspeh pri maturitetnih predmetih v
  17. in
  18. letniku šole oziroma uspeh na predmaturitetnem izpitu; – točkovno oceno, oceno maturitetnih predmetov in splošni uspeh pri maturi.
  19. Evidenca zunanjih ocenjevalcev vsebuje: – ime in priimek zunanjega ocenjevalca, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, žiro račun ter enotno matično številko občana, – podatke o strokovni izobrazbi, pedagoških izkušnjah in nazivu.
  20. Evidenca šol, na katerih se izvaja matura: – osnovni podatki o maturi po šolah, vrstah šol in predmetih (število kandidatov v
  21. in
  22. letniku srednje šole, število prijavljenih k pripravam na maturo; število prijavljenih k maturi; število tistih, ki so maturo opravljali). Splošni podatki o maturitetnih rezultatih, ki jih Republiška maturitetna komisija lahko objavi, so: – podatki o splošnem uspehu in uspehu pri posameznih maturitetnih predmetih ter primerjava s splošnim uspehom in uspehom pri posameznih predmetih v
  23. in
  24. letniku srednje šole; – merske značilnosti izpitnih nizov in nalog; – stvarna in normalizirana porazdelitev doseženih točk in ocen pri posameznih predmetih; – korelacije med ocenami dveh ocenjevalcev in – seznam maturantov s pohvalo. Osebni podatki iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena se zbirajo le s soglasjem kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca. 48.b člen Osebni podatki iz evidenc se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe Republiškega izpitnega centra pri izvedbi in analizi mature, srednjih šol in ministrstva, pristojnega za šolstvo. Evidenca kandidatov se trajno hrani v skladu s predpisi. Osebni podatki iz evidenc, ki se smejo dati visokošolskim zavodom zaradi vpisa v visokošolski študij in spremljanja študijske uspešnosti pri njih vpisanih študentov, vendarle na pisno zahtevo zavoda in ob predhodnem soglasju kandidata, so podatki o splošnem uspehu v
  25. in
  26. letniku srednje šole, o doseženih točkah, o oceni maturitetnih predmetov in o splošnem uspehu pri maturi. Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca ni razvidna. Podatki o razvrstitvi srednjih šol po splošnem uspehu in uspehu pri posameznem predmetu pri maturi so tajni.”.
  27. člen V
  28. členu se črtata besedi “in četrtega”.
  29. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 603-19/95-1 Ljubljana, dne
  30. decembra
  31. dr. Slavko Gaber l. r. Minister za šolstvo in šport Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.