Na podlagi 29. in 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, odločba US RS 6/94 in 45/94) ter 16. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 16. seji dne, 9. 5. 1996 sprejel P O S L O V N I K Občinskega sveta občine Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Krško (v nadaljnjem besedilu: svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljnem besedilu: svetniki). Organi in druga delovna telesa sveta delajo po določbah tega poslovnika, kolikor v skladu s statutom občine ne sprejemejo svojega poslovnika. 2. člen Svet, njegovi organi in delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 3. člen Delo sveta je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči svet ali njegovo delovno telo. 4. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo po potrebi oziroma vsaj enkrat v dveh mesecih. 5. člen Svet predstavlja predsednik sveta. 6. člen Svet ima pečat okrogle oblike v sredini je znak občine Krško, pod znakom napis: “Krško”, v zgornjem delu napis: “Občina Krško”, v spodnjem delu pa napis: “Občinski svet”. Pečat sveta hrani sekretar sveta. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 7. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta. Do izvolitve predsednika oziroma podpredsednika novega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. 8. člen Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov. 9. člen Svet na prvi seji imenuje sedem člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 10. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. 11. člen Po potrditvi mandatov članov sveta in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta. 12. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika, svet imenuje sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 13. člen Svet lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 14. člen Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, statutom in s tem poslovnikom. Član sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta ter sej delovnih teles sveta, v katere je imenovan. 15. člen Član sveta, ki ne more priti na sejo sveta, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta. 16. člen Član sveta ima pravico in dolžnost: – predlagati izdajo odloka ali drugega splošnega akta z delovnega področja sveta in amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta; – predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji sveta; – postavljati vprašanja, predloge in pobude; – predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo župana, občinske uprave, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov; – predlagati uvrstitev določenih zadev v delovni program sveta; – predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov sveta, članov delovnih teles sveta in ostala imenovanja iz pristojnosti sveta. 2. Vprašanja, predlogi in pobude članov občinskega sveta 17. člen Vsak član sveta ima na redni seji pravico postavljati vprašanja, predloge in pobude. Vprašanja, predlogi in pobude se oddajo v pisni obliki, svetnik pa lahko poda kratko ustno obrazložitev. Odgovore na predloge, vprašanja in pobude iz prejšnjega odstavka se na željo svetnika podajo na seji. Če to ni mogoče ali če svetnik tako zahteva, se odgovor posreduje svetnikom v gradivu za naslednjo sejo. Pristojni občinski organ, na katerega je naslovljeno vprašanje, predlog, pobuda, je dolžan podati odgovor. Pristojni organ, ki je zadolžen za pripravo odgovora, lahko predlaga podaljšanje roka za odgovor, če odgovora iz utemeljenih razlogov ni mogoče pripraviti za naslednjo sejo. 3. Poslanska imuniteta 18. člen Član sveta uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata. Član sveta ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal na seji sveta oziroma na seji delovnega telesa, v katerega je bil imenovan. IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA 19. člen Občinski svet v okviru svojih pristojnosti: – sprejema statut občine, – sprejema odloke in druge občinske akte, – sprejema poslovnik za svoje delo, – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, – potrjuje začasne nujne ukrepe, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, – izvršuje ustanoviteljske pravice občine glede zavodov v skladu z zakonom o zavodih, če zakon ne določa drugače, – izvršuje upravljalske pravice občine v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta ter člane upravnih odborov skladov, – imenuje volilno komisijo za občinske volitve, – na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov in tajnika občine, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, – sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, – odloča o najemu občinskega posojila, – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, – razpisuje referendum, – daje pobudo za sklice zborov občanov, – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, – daje koncesije, – določa prispevke za opravljanje komunalnih dejavnosti, – določa davke, dajatve, takse in povračila, ki so v pristojnosti občine, – daje soglasje k prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti, – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne – sprejme akt o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter imenuje in razrešuje člane sveta, – odloča o vlaganju občinskega kapitala v zasebno pravne subjekte, – predpisuje način upravljanja in gospodarjenja s premoženjem občine, – daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, – daje pooblastila in soglasja za izvajanje posameznih nalog krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov občine, – sprejema program varstva okolja – sprejema sanacijske programe odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja, – daje soglasje o prenosu nalog iz občinske pristojnosti na krajevne skupnosti. – odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut občine. Svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. V. SEJE OBČINSKEGA SVETA 1. Sklicevanje sej 20. člen Seje sveta in nadaljevanje prekinjenih sej sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta mora sklicati sejo na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, na zahtevo župana ali na zahtevo nadzornega odbora v roku 30 dni. Dnevni red seje predlaga predsednik sveta na lastno pobudo, na predlog župana oziroma na predlog predlagateljev iz drugega odstavka. 21. člen Redne seje se sklicujejo po potrebi oziroma vsaj enkrat v dveh mesecih. Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen članom sveta najkasneje deset dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga na uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, mora biti vročeno članom sveta najkasneje s sklicem seje. Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje oziroma se lahko predloži članom sveta tudi na sami seji. 22. člen Gradivo za redno sejo mora predlagatelj izročiti sekretarju sveta najmanj 12 dni pred dnevom seje. 23. člen Svet lahko prekine svoje delo za čas dopustov, praviloma v mesecu juliju in avgustu. 2. Predsedovanje in udeležba na seji 24. člen Seji sveta predseduje predsednik sveta. Če je predsednik sveta zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik sveta. Če je podpredsednik sveta zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed svetnikov, ki bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo najstarejši član sveta in jo vodi do izvolitve svetnika, ki bo vodil sejo, z enakimi pooblastili kot predsednik sveta. 25. člen Vsi člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo in sodelujejo na seji sveta. O udeležbi članov sveta se vodi evidenca. 26. člen Seje sveta se praviloma udeležujejo tudi župan, tajnik občine in predstojniki notranjih organizacijskih enot v občinski upravi. Župan, tajnik in predsednik nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta, na zahtevo občinskega sveta pa so se dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta tudi predstojniki notranjih organizacijskih enot oziroma strokovni delavci občinske uprave. 27. člen Na seji sveta so lahko prisotni tudi predstavniki medijev, krajevnih skupnosti, predlagatelji posameznih aktov in drugi občani. 3. Potek seje 28. člen Ko predsedujoči prične sejo, obvesti svet, kdo izmed članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato s pomočjo sekretarja ugotovi ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet, kdo je povabljen na sejo. 29. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih, za združitev obravnav ali hitri postopek. 30. člen Po sprejemu dnevnega reda svet sprejme zapisnik zadnje seje. Vsak član sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. Vsak član sveta ima pravico zahtevati poročilo o izvrševanju sklepov zadnje seje. 31. člen Po sprejemu zapisnika je praviloma na vsaki seji predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja, predloge in pobude članov sveta, ki ne sme trajati več kot eno uro. Če točka predlogi, vprašanja in pobude ni zaključena v eni uri, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda. 32. člen Naslednje posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, če to narekujejo razlogi za racionalni potek. Svetniki odločajo o vsaki predlagani spremembi posebej. 33. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj ali predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Po morebitni dopolnilni obrazložitvi poda stališče predstavnik matičnega delovnega telesa. Člani sveta o predloženem gradivu razpravljajo po vrstnem redu, kot so se priglasili k razpravi. 34. člen Če člana sveta, ki se je prijavil k razpravi, v času, ko je na vrsti za razpravo ni v dvorani, mu predsedujoči lahko omogoči razpravo kot zadnjemu razpravljalcu. 35. člen Pri vsaki točki dnevnega reda imajo člani sveta možnost ene razprave in dveh replik (vsaka lahko traja tri minute, če želi opozoriti na napake ali bi rad popravil navedbe, ki po njegovem niso točne in bi lahko povzročile nesporazume). Razpravljalec se k razpravi lahko prijavi vse do konca razprave. 36. člen Svet lahko odloži obravnavo zadeve in odločanje o njej, če ugotovi, da je potrebno pridobiti dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje. Člani sveta o tem odločajo z glasovanjem. 37. člen Predsedujoči lahko prekine sejo, če so potrebna usklajevanja, ali posvetovanja, če seja ni sklepčna ter v drugih primerih, kadar to predlagajo člani sveta. O prekinitvi seje člani odločijo z glasovanjem. Če je seja prekinjena, ker ni sklepčnosti in se je ne da zagotoviti niti v nadaljevanju, predsedujoči sejo zaključi. 38. člen Po obravnavi vseh točk dnevnega reda predsedujoči sejo zaključi. 4. Potek seje 39. člen Na seji ne sme nihče govoriti, dokler mu tega ne dovoli predsedujoči. Razpravljalca lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. Razpravljalec lahko razpravlja le o zadevi, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni in mu lahko odvzame besedo. Povabljeni gostje lahko govorijo po dovoljenju predsednika, če je to v točki dnevnega reda predvideno. 40. člen Predsedujoči lahko izreče opomin svetniku, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika. 41. člen Predsedujoči lahko odvzame besedo svetniku, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen. 42. člen Odstranitev s seje se izreče svetniku, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki hudo žali svet ali svetnike ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom sveta. Svetnik, ki mu je predsedujoči izrekel ukrep iz prvega odstavka tega člena, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Svetnik sme biti odstranjen le na točki dnevnega reda, na kateri je kršil red. V kolikor pri naslednji točki dnevnega reda, dejanje iz prvega odstavka tega člena ponovi, ga predsedujoči izključi iz nadaljne seje. 43. člen Predsedujoči lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane za vsakega poslušalca, ki moti red. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo. Določbe od 39. do 43. člena veljajo tudi za vse ostale prisotne na seji. 5. Odločanje 44. člen Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih, če ni z zakonom, statutom občine ali tem poslovnikom določena drugačna večina. 45. člen Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih svetnikov. Če glasovanja ni mogoče izpeljati zaradi nesklepčnosti, predsedujoči prekine sejo. Pri ugotavljanju števila prisotnih svetnikov, imajo ti možnost prijaviti svojo prisotnost. 46. člen Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot dve minuti. 47. člen Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da glasujejo ob vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ter ta poslovnik in kadar na predlog posameznega člana občinskega sveta tako odloči občinski svet z večino glasov. Občinski svet glasuje javno ob sprejetju statuta in poslovnika, tajno pa ob volitvah predsednika sveta in imenovanju tajnika, sekretarja občinskega sveta in podžupana(-ov). 48. člen Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pozove člane sveta, naj se izjavijo, kdo je za predlog, kdo je proti predlogu in ali se je kdo vzdržal. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok ali s posamičnim izjavljanjem. Posamično se izjavljajo člani sveta, če tako določi predsedujoči, če meni, da je potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja ali če to zahteva najmanj četrtina članov sveta. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani član sveta izjavi “ZA” ali “PROTI” ali pa, da “SE VZDRŽI” glasovanja. Klicanje članov sveta opravi sekretar sveta. 49. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen. Točko dnevnega reda, o kateri je občinski svet sprejel sklep, se lahko uvrsti na dnevni red šele po preteku treh mesecev. 6. Zapisnik 50. člen O delu sveta se piše zapisnik. 51. člen Zapisnik seje sveta se pošlje svetnikom z gradivom za naslednjo sejo sveta in obsega vse glavne podatke o seji, predvsem pa: – podatke o času in kraju seje, – imena prisotnih in odsotnih svetnikov, – kdo je vodil sejo, – dnevni red seje, – vprašanja, predloge in pobude svetnikov, – kdo je podal uradno obrazložitev gradiva, – imena vseh, ki so sodelovali v razpravi in s kratko vsebino razprave in predlogom sklepov, – izid glasovanja o sprejetih sklepih, – čas zaključka seje. 52. člen Za pomoč pri sestavi zapisnika se potek seje snema na magnetofonski trak, lahko pa se izdela magnetogram. Posnetek na magnetofonskem traku se hrani štiri leta. Svetnik je upravičen poslušati magnetofonski trak v sekretariatu sveta. Druge osebe lahko poslušajo magnetofonski trak z dovoljenjem predsednika sveta in če izkažejo za to upravičen interes. 53. člen Za javno uporabo izjav svetnikov vzetih iz magnetofonskega traku, mora svetnik magnetogram predhodno avtorizirati. Svetnik lahko pred objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo smiselno ali bistveno spremenil. 54. člen Za izdelavo zapisnika odgovarja sekretar sveta. Za hrambo zapisnika in magnetofonskega traku skrbi sekretar. 55. člen Če so k zapisniku podane pripombe, se svet o njih izreče. Predsedujoči po obravnavi zapisnika in glasovanja ugotovi ali je zapisnik sprejet. Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu zapisnika Zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta. VI. PROGRAM DELA OBČINSKEGA SVETA 56. člen Svet sprejme program svojega dela za naslednje koledarsko leto v katerem določi: – naloge, ki jih je treba obravnavati v obdobju, za katerega se sprejema program, – delovna telesa zadolžena za predhodno obravnavo gradiv in pripravo stališč, – pripravljalce gradiv, – roke, v katerih morajo biti izvedene posamezne naloge. 57. člen Predloge za vključitev posameznih nalog in zadev v delovni program sveta lahko dajo: – člani sveta, – delovna telesa sveta, – župan, – krajevne skupnosti, – društva kot interesna združenja občanov. Občinski upravni organi vključitev posameznih nalog v delovni program praviloma predlagajo preko delovnih teles sveta. 58. člen Na podlagi predlogov, ki jih podajo predlagatelji iz prejšnjega člena, pripravi sekretar sveta program dela sveta, v obravnavo in sprejem svetu pa ga predlaga njegov predsednik. Vsake tri mesece je župan dolžan poročati občinskemu svetu o izvrševanju sprejetih sklepov, finančnemu položaju in o problematiki tekočega poslovanja občine. 59. člen Pripravljalci gradiv – odlokov in drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v programu dela sveta, predložijo gradiva sekretarju sveta v rokih določenih s programi. Če zaradi upravičenih razlogov pripravljalec gradiv ne predloži pravočasno, obvesti o tem svet in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku. 60. člen Predloge odlokov ali drugih aktov, ki so predloženi svetu mimo sprejetega delovnega programa in za katere predlagatelj predlaga, da se obravnavajo v posameznem obdobju, obravnavajo delovna telesa sveta, ki ocenijo utemeljenost takšnih predlogov in dajo o tem svoje mnenje svetu. Svet odloči ali bo take predloge uvrstil v obravnavo z določitvijo roka. VII. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA, PODPREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA 61. člen Svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed članov sveta. 62. člen Predsednik sveta opravlja naloge v zvezi z delovanjem sveta, določene v tem poslovniku in druge naloge, za katere ga zadolži svet. 63. člen Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje ter predlaga dnevni red. Predsednik sveta podpisuje akte, ki jih sprejme svet. 64. člen Predsednik sveta lahko skliče kolegij predsednika sveta. Kolegij predsednika sveta je posvetovalno telo predsednika, ki ga sestavljajo predsednik sveta, podpredsednik-i sveta, sekretar sveta in predstavniki svetniških skupin, zastopanih v svetu. Predsednik sveta lahko povabi na sejo tudi druge udeležence. 65. člen Predsednik sveta skliče sejo kolegija, da se posvetuje o: – predlogih dnevnega reda sej, – o gradivih za sejo sveta, – predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda, – predlogih za hitri postopek sprejemanja določenih aktov, – predlogih za skrajšani postopek sprejemanja določenih aktov, – pogojih za delo svetnikov in svetniških skupin, – drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik. 66. člen Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 67. člen Sekretar sveta vodi, organizira in opravlja strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej. Za svoje delo je odgovoren predsedniku sveta. Strokovne in administrativno-tehnične zadeve za delo sveta in delovnih teles sveta opravlja sekretariat sveta. Sekretar sveta usklajuje s tajnikom občine delo občinskih strokovnih služb pri opravljanju nalog za potrebe sveta in njegovih delovnih teles. VIII. SVETNIŠKE SKUPINE 68. člen Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Svetniška skupina izmed sebe imenuje predstavnika oziroma vodjo svetniške skupine, ki na sejah sveta, razgovorih med svetniškimi skupinami in v kolegiju predsednika sveta zastopa in predstavlja interese svetniške skupine. 69. člen Vodja svetniške skupine ima pravico na seji sveta pred glasovanjem zahtevati deset minutno prekinitev seje. Predsedujoči prekine sejo brez predhodnega glaso- vanja. IX. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 70. člen Delovna telesa proučujejo sistemska vprašanja, obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki se nanašajo na delo sveta oziroma na posamezne zadeve o katerih odloča svet. Spremljajo izvajanje politike, ki jo je določil svet, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja in predlagajo svetu obravnavo posameznih zadev iz njihovega delovnega področja. 71. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa ali članov sveta. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik sveta, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, jo skliče predsednik sveta. Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo ima tajnika iz vrst strokovnih delavcev občinske uprave ali izven uprave. Tajnik je za delo v delovnem telesu občinskega sveta odgovoren predsedniku. 72. člen Komisije sveta imajo sedem članov, ki jih imenuje svet, od tega so vsaj štirje izmed članov sveta. Predsednik komisije mora biti član sveta. Člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja morajo biti člani sveta. 73. člen Odbore sveta sestavlja devet članov, ki jih imenuje svet, od katerih jih je vsaj pet članov sveta. Predsednik odbora mora biti član sveta. Odbore iz tega poslovnika vodi predsednik, ki ga izmed svojih članov imenuje odbor na prvi seji. Odbori občinskega sveta so stalna ali začasna posvetovalna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo strokovne podlage in predloge za odločitve občinskega sveta iz njegove delovne pristojnosti. 74. člen Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, zadeve na lastno pobudo, mora pa jih obravnavati, če tako sklene svet ali njegov predsednik. Za poročanje na sejah sveta delovno telo določi poročevalca izmed svojih članov. 75. člen Delovno telo lahko zahteva od župana ali od občinskega upravnega organa, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog župana oziroma kadar razpravlja o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa. Pravico do udeležbe in razpravljanja na sejah delovnega telesa imajo tudi pooblaščenci predlagatelja predloga. 2. Delovna telesa in njihovo delovno področje 76. člen
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.