← Slovenija

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken, stran 2969.

Na podlagi prvega odstavka

  1. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in
  2. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken
  3. člen Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken, in sicer: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode, – posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi. Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
  4. člen Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za: – obdelavo in predelavo prej in prediv, – beljenje, merceriziranje ali alkalne obdelave tekstilij, – barvanje tekstilij, – tiskanje tekstilij, – plastenje ali kaširanje tekstilij, – apretiranje tekstilij in, – čiščenje vlaken v vseh oblikah (v nadaljevanju: vir onesnaževanja). Določbe te uredbe ne veljajo za odpadno vodo iz naprav za: – pranje surove volne, – grafične in fotografične procese in obdelavo kovinskih površin pri proizvodnji tiskarskih valjev in šablon ter – kemično čiščenje tekstilij, če se za čiščenje uporabljajo halogenirana organska topila. Določbe te uredbe ne veljajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih iz prvega odstavka tega člena.
  5. člen Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Mejna vrednost obarvanosti vode na iztoku v kanalizacijo se določi tako, da na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave niso presežene mejne vrednosti parametra za obarvanost, določene v tabeli priloge 1 te uredbe za neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode. Pri določitvi mejne vrednosti se upošteva razredčevanje obarvane tehnološke vode iz naprav iz prvega odstavka prejšnjega člena z drugimi odpadnimi vodami, ki se po kanalizaciji stekajo v komunalno oziroma skupno čistilno napravo. Mejna vrednost koncentracije sulfatov se pri odvajanju odpadnih vod neposredno v vodotoke določi po enačbi: . MVK = 0,3*MVK

(1r)*Q(V)/Q kjer je: MVK – mejna vrednost koncentracije sulfatov za odvajanje odpadne vode neposredno v vodotok v mg/l, MVK
(1r)– mejna vrednost koncentracije sulfatov za površinsko vodo prvega kakovostnega razreda, ki je enaka 150 mg/l, Q(V) – srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s, in Q – največji 6-urni povprečni pretok odpadne vode, ki se odvaja v vodotok pri polni obremenitvi vira onesnaževanja, izražen v l/s. Koncentracija sulfatov pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok ne glede na izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ne sme presegati vrednosti 1000 mg/l. Mejna vrednost koncentracije sulfatov je za iztok v kanalizacijo 400 mg/l. Mejna vrednost koncentracije sulfatov pri odvajanju odpadne vode v kanalizacijo iz vira onesnaževanja, katerega količina odpadne vode presega 15% vse odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi, je določena z vrednostjo, pri kateri na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov ne presega 200 mg/l.
  1. člen Posebni ukrepi v zvezi z odvajanjem tehnološke odpadne vode iz vira onesnaževanja iz prvega odstavka
  2. člena te uredbe so: – zamenjava vhodnih surovin z drugimi, ki manj obremenjujejo vode, če to ne zmanjšuje kakovost izdelkov, – raba biološko dobro razgradljivih površinsko aktivnih snovi (tenzidov), – zamenjava etilendiamintetraocetne kisline (v nadaljevanju: EDTA) in njenih homologov ter soli z biološko bolje razgradljivimi organskimi kompleksirnimi sredstvi, – uporaba sintetičnih škrobil z visoko stopnjo biološke razgradljivosti, – zamenjava natrijevega hipoklorita, triklorbenzena, živosrebrovih spojin, polivinilalkoholov, karbosimetilceluloze, poliakrilatov in njihovih homologov, alkilfenoletoksilatov, fosfonatov in podobnih spojin, – zamenjava barvil, ki vsebujejo živo srebro, kadmij, svinec, baker, nikelj in krom ter druge težke kovine, – zamenjava ali zmanjšanje uporabe strupenih in nerazgradljivih organskih spojin silikona, – zamenjava snovi, ki znižujejo koncentracijo kisika v vodi.
  3. člen Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti, da tehnološka odpadna voda, ki se odvaja iz virov onesnaževanja iz prvega odstavka
  4. člena te uredbe, ni onesnažena zaradi vsebnosti: – organoklornih pospeševalcev barvanja, – spojin s šestvalentnim kromom, – adsorbljivih organsko vezanih halogenov iz halogeniranih organskih topil, ki so dodatek v zaprtih vodnih sistemih, – arzena ali živega srebra in njunih spojin, ki so dodatek konzervirnim sredstvom, – alkilfenoletoksilatov iz pralnih in čistilnih sredstev, – težko razgradljivih mineralnih olj z vgrajenim aromatskim obročem, – EDTA kot dodatek za mehčanje tehnološke vode, – neuporabljenih in neuporabnih kemikalij, barvil in tekstilnih pomožnih sredstev.
  5. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
  6. člen Povzročitelji obremenitve morajo obstoječe naprave iz prvega odstavka
  7. člena te uredbe prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po njeni uveljavitvi. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa za obstoječo napravo iz prejšnjega odstavka tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem tehnološke odpadne vode v kanalizacijo ali neposredno v vode. Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja, ki je sestavni del sanacijskega programa.
  8. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 353-08/96-2/1-8 Ljubljana, dne
  9. junija
  10. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Priloga 1 Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za objekte in naprave za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken _________________________________________________________________ Parameter odpadne vode Izražen Enota Mejne Mejne kot vrednosti vrednosti za iztok za iztok v v vode kanalizacijo _________________________________________________________________ I. SPLOŠNI PARAMETRI
  11. Temperatura stop.C 30 40
  12. pH-vrednost pH 6,5-9,0 6,5-9,5
  13. Neraztopljene snovi mg/l 80 (a)
  14. Usedljive snovi ml/l 0,5 10
  15. Obarvanost: - pri 436 nm SAK m(-1) 7,0 (b) - pri 525 nm SAK m(-1) 5,0 - pri 620 nm SAK m(-1) 3,0 II. BIOLOŠKI PARAMETRI
  16. Strupenost za vodne bolhe S(D) 4 - III. ANORGANSKI PARAMETRI
  17. Aluminij Al mg/l 3,0 (c)
  18. Baker * Cu mg/l 1,0 1,0
  19. Cink * Zn mg/l 3,0 3,0
  20. Kadmij * Cd mg/l 0,1 0,1
  21. Kobalt * Co mg/l 0,5 0,5
  22. Kositer * Sn mg/l 1,0 1,0
  23. Celotni krom * Cr mg/l 2,0 2,0(d)
  24. Krom - šestvalentni * Cr mg/l 0,1 0,1
  25. Svinec * Pb mg/l 0,5 0,5
  26. Klor - prosti * Cl
(2)mg/l 0,2 0,5 25. Celotni klor * Cl
(2)mg/l 0,5 1,0
  1. Amonijev dušik N mg/l 5 (e)
  2. Celotni fosfor P mg/l 1,0 -
  3. Sulfat SO
(2)mg/l (
  1. f)400(
  2. f)35. Sulfid S mg/l 0,5 1,0 36. Sulfit SO
(3)mg/l 1,0 10 IV. ORGANSKI PARAMETRI
  1. Celotni organski ogljik - TOC C mg/l 60(g) (h)
  2. Kemijska potreba po kisiku - KPK O
(2)mg/l 200(
  1. i)(
  2. h)39. Biokemijska potreba po kisiku - BPK
(5)O
(2)mg/l 30 -
  1. Celotni ogljikovodiki * (mineralna olja) mg/l 10 20
  2. Adsorbljivi organski halogeni * - AOX Cl mg/l 0,5 0,5
  3. Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki * - LKCH (j) Cl mg/l 0,1 0,2
  4. Fenoli * C
(6)H
(5)OH mg/l 0,1 10 47. Vsota anionskih in neionskih tenzidov mg/l 1,0 (
  1. a)________________________________________________________________ Zaporedne številke parametrov odpadnih vod in oznake * pri posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Oznake v tabeli 1 pomenijo: (
  2. a)- mejna koncentracija neraztopljenih snovi in tenzidov v tehnološki odpadni vodi je določena z vrednostjo, pri kateri še ni škodljivega vpliva na kanalizacijo ali ne povzročajo motenj pri obratovanju čistilne naprave, (
  3. b)- glej drugi odstavek 3. člena te uredbe, (
  4. c)- mejna vrednost parametra je določena posredno z mejno vrednostjo za usedljive snovi, (
  5. d)- če se v isto kanalizacijo odvajajo tehnološke odpadne vode iz več objektov ali naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken, ki se čistijo na isti komunalni ali skupni čistilni napravi, je mejna vrednost za iztok v kanalizacijo 1 mg/l, (
  6. e)- za odpadne vode, ki odtekajo na čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 2.000 PE, je mejna vrednost 100 mg/l. Za odpadne vode, ki odtekajo na čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večje od 2.000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l, (
  7. f)- glej tretji, četrti, peti in šesti odstavek 3. člena te uredbe, (
  8. g)- če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost TOC v surovi tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čiščenja večja od 400 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za TOC mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 85 %. Učinek čiščenja se v tem primeru izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev odpadne vode, merjeno s TOC, na vtoku in iztoku čistilne naprave, (
  9. h)- iztok tehnološke odpadne vode iz virov onesnaževanja iz 2. člena te uredbe je dovoljen, če je biološka razgradljivost tehnološke odpadne vode najmanj 70 %, (
  10. i)- če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost za KPK v surovi tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čiščenja industrijske čistilne naprave večja od 1.350 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za KPK mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave, ki ne sme biti manjša od 80 %. Učinek čiščenja se v tem primeru izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev odpadne vode, merjeno s KPK, na vtoku in iztoku čistilne naprave. (
  11. j)- vrednost parametra v tehnološki odpadni vodi se izračuna kot vsota alifatskih kloriranih ogljikovodikov z vreliščem do 150 stopinj C, kot so: diklormetan, 1-1-1-trikloretan, 1-2- dikloretan, trikloreten in tetrakloreten, izraženih kot Cl. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.