Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, stran 2989.

Na podlagi

1. in
2. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in
3. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter
4. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje I. SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.
6. člen Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
7. Vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in je namenjen analizi odpadne vode. 1.
8. Trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode. 1.
9. Kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enakih količin najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v obdobju največ dveh ur v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut. 1.
10. Reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes več trenutnih vzorcev, odvzetih na časovno ali pretočno sorazmeren način na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od 2 in ne daljše od 24 ur. Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali z avtomatskimi vzorčevalniki. 1.
11. Časovno sorazmeren način vzorčenja je odvzem vzorcev v enakih časovnih presledkih po količini enakih trenutnih vzorcev. 1.
12. Pretočno sorazmeren način vzorčenja je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode.
13. člen Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec). II. VRSTE IN OBSEG MERITEV
14. člen Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega: – merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem, – vzorčenje odpadne vode, – merjenje parametrov odpadne vode: merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem in analiza vzorca odpadne vode, – vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine nevarnih snovi, – izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode, če je s predpisi o emisiji snovi za posamezni vir onesnaževanja ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo za te veličine določena mejna vrednost, – izdelavo poročila o opravljenih meritvah. III. PRVE MERITVE
15. člen Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem. Osnovni parametri odpadne vode iz prejšnjega odstavka so za vire onesnaževanja temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, KPK in BPK5 ter za komunalne ali skupne čistilne naprave neraztopljene snovi, KPK in BPK
16. Če odpadna voda iz naprave ali objekta ali pripadajoče industrijske čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja) vsebuje nevarne snovi, določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, in se odvaja neposredno v vode, je osnovni parameter iz prvega odstavka tega člena tudi parameter strupenosti. Dodatni parametri odpadne vode iz prvega odstavka tega člena so za komunalne ali skupne čistilne naprave tisti parametri, za katere so s predpisom o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav določene mejne vrednosti. Dodatni parametri odpadne vode iz prvega odstavka tega člena za tehnološko odpadno vodo iz virov onesnaževanja so: – za vir onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod, tisti parametri odpadne vode, za katere so mejne vrednosti določene s tem predpisom, – za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod, tisti parametri odpadne vode, ki so glede na dejavnost vira onesnaževanja določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod in ni naprava ali objekt za izvajanje dejavnosti, ki je navedena v prilogi 1 tega pravilnika, dodatne parametre odpadne vode iz prvega odstavka tega člena določi izvajalec meritev na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Za vir onesnaževanja, kjer nastajajo le hladilne vode, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, se pri prvih meritvah izvedejo samo meritve temperature ne glede na to, ali se hladilna voda odvaja v kanalizacijo ali neposredno v vode. Za vir onesnaževanja, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se lahko v okoljevarstvenem soglasju določi drugačen obseg dodatnih paramerov odpadne vode, kot ga določata peti in šesti odstavek tega člena.
17. člen Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane komunalne ali skupne čistilne naprave. Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu. Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih in v času, ko je vir onesnaževanja ali čistilna naprava iz prvega odstavka tega člena v obratovalnem stanju polne obremenitve. Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo določita na podlagi tabele 1 iz
18. člena tega pravilnika in veljata za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod. Ne glede na zmogljivost naprave se pri prvih meritvah izvede ena meritev učinka čiščenja odpadnih voda. Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, določita na podlagi tabele 2 iz
19. člena tega pravilnika. Število obveznih meritev iz četrtega in petega odstavka tega člena je enako v tabelah določenemu številu letnih meritev, vendar ni večje od pet. Za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz petega odstavka tega člena pa podatki o pričakovani letni količini tehnološke odpadne vode vira onesnaževanja iz tehnične dokumentacije. IV. EMISIJSKI MONITORING
20. člen V okviru emisijskega monitoringa mora zavezanec zagotavljati izvedbo: – trajnih meritev količine odpadne vode, če so za vir onesnaževanja določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, – občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem. Osnovni in dodatni parametri odpadne vode iz prejšnjega odstavka se določijo na način, predpisan za prve meritve v
21. členu tega pravilnika.
22. člen Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem ali uporabo vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja ali uporabe, če ne obratuje ali se ne uporablja skozi celo koledarsko leto. Meritve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati, ko je vir onesnaževanja ali komunalna ali skupna čistilna naprava v obratovalnem stanju, tipičnem za obdobje med dvema zaporednima občasnima meritvama. Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode sta za komunalne ali skupne čistilne naprave glede na njihovo zmogljivost določena v tabeli
23. Tabela 1: Pogostost meritev in čas vzorčenja za komunalne in skupne čistilne naprave --------------------------------------------------------------------------- Zmogljivost komunalne Letna pogostost Čas vzorčenja ali skupne čistilne naprave, meritev reprezentativnega izražena v populacijskih (štev. meritev na leto) vzorca (ure) ekvivalentih PE --------------------------------------------------------------------------- = 50 = 200 = 2.000 = 10.000 = 50.000 12 24 --------------------------------------------------------------------------- Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka velja za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če s predpisom o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav mejna vrednost učinka čiščenja čistilne naprave, merjena z vrednostjo za KPK, ni določena, se meritev učinka čiščenja čistilne naprave izvaja za čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od 200 PE, pri vsaki drugi meritvi. Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološke odpadne vode, sta določena v tabeli
24. Tabela 2: Pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja za vir onesnaževanja ------------------------------------------------------------------------- Letna količina Letna pogostost Čas vzorčenja tehnološke odpadne vode meritev reprezentativnega (1000 m3/leto) (štev. meritev na leto) vzorca (ure) ------------------------------------------------------------------------- = 4 = 10 = 50 = 200 500 12 24 ------------------------------------------------------------------------- Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka velja za vse osnovne in dodatne parametre tehnoloških odpadnih vod. Če ima vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološke odpadne vode, več iztokov v kanalizacijo ali neposredno v vode, se pri določitvi letne pogostosti občasnih meritev in časa vzorčenja na podlagi tabele 2 upošteva vsota letnih količin tehnološke odpadne vode iz vseh iztokov. V. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA IN ANALIZIRANJA
25. člen Vzorčenje 6-urnega reprezentativnega vzorca odpadne vode iz vira onesnaževanja se izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem tehnološke odpadne vode. Če je za vir onesnaževanja ali komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen 6-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko podaljša. Če je za vir onesnaževanja po tem pravilniku določen 24-urni čas vzorčenja za pridobitev reprezentativnega vzorca odpadne vode, se čas vzorčenja lahko skrajša: – na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja, – na 6-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 75% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja. Če se več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja, odvede v manj kot 4 urah v katerem koli obdobju dneva, se namesto reprezentativnega vzorca odvzame kvalificirani trenutni vzorec. Če se odpadna voda odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način, se namesto reprezentativnega vzorca vzorči s trenutnim vzorcem iz naprave ali izravnalnega bazena pred praznjenjem.
26. člen Če so predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, morajo biti izvedene tako, da so zagotovljeni podatki o: – letni količini odpadne vode, – količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode za obdobje med dvema občasnima meritvama, – količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med vzorčenjem odpadne vode. Trajne meritve pretoka odpadne vode se lahko namesto na iztoku iz vira onesnaževanja izvajajo na vtoku v vir onesnaževanja, če je mogoče dokazati povezavo med izmerjenima vrednostima obeh pretokov.
27. člen Na vsakem iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaževanja in na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave je treba urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto iz prejšnjega odstavka mora ustrezati standardom iz priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika. Standardi iz prejšnjega odstavka se hranijo in so na vpogled v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
28. člen Za vzorčenje, meritev temperature, meritev pH-vrednosti in meritev pretoka ter pripravo homogeniziranega vzorca se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 2 in 3 tega pravilnika. Za analizo vzorca odpadne vode se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 3 tega pravilnika. Za analize iz prejšnjega stavka se lahko uporabljajo tudi druge preizkusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 3 tega pravilnika. Analiza homogenega vzorca in določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 3 tega pravilnika posebej označeni. VI. IZRAČUN LETNE KOLIČINE ODPADNE VODE
29. člen Če so s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja trajne meritve pretoka odpadne vode posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja neposredno z meritvami na iztoku, za katerega so s predpisi določene trajne meritve. Če s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja trajne meritve pretoka odpadne vode niso posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja posredno iz podatkov: – o porabi vode, – o ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po obravnavanem iztoku, – o prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri saržni obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovih praznjenj. Letna količina odpadne vode se ugotavlja za koledarsko leto. VII. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
30. člen O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo. Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o: – izvajalcu monitoringa, – zavezancu in njegovi dejavnosti, – glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave, – namenu in vrsti meritev ter o obsegu osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode, – mestu in času vzorčenja in meritev, – vremenskih razmerah in količini odpadne vode med vzorčenjem, – uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi, – rezultatih vsake posamezne meritve oziroma izračuna iz
31. člena tega pravilnika, – vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti, – oceni letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode, izražene v enotah obremenitve skladno z določbami predpisa o taksi za obremenjevanje vode, ali o oceni letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo. Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti ministrstvu 30 dni po opravljenih meritvah. Če je bilo za vir onesnaževanja ali čistilno napravo izdano okoljevarstveno soglasje, mora zavezanec poročilu iz prejšnjega odstavka priložiti predlog programa emisijskega monitoringa.
32. člen O občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo. Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti izračun letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračun letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo. Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za okolje, predložiti ministrstvu vsako leto do
33. marca za preteklo leto.
34. člen Poročilo iz
35. člena tega pravilnika in poročilo iz prejšnjega člena mora zavezanec hraniti najmanj pet let. VIII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE MERITVE ALI EMISIJSKI MONITORING
36. člen Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo). Pooblastilo je dokument, s katerim se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa. Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec ali oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
37. člen Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
38. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
39. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
40. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, ki jih določa
41. člen tega pravilnika, v obsegu, za katerega prosi za pooblastilo.
42. člen Zavezanec ali oseba iz
43. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije.
44. člen Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka
45. člena tega pravilnika se lahko izda pooblastilo za največ šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v
46. členu tega pravilnika.
47. člen Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz
48. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:
49. če ne izpolnjuje več pogojev iz
50. člena tega pravilnika ali
51. na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.
52. člen Za potrebe izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa za zavezance po drugih osebah, ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz
53. člena tega pravilnika. Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
54. ime in sedež osebe,
55. o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero ima pooblastilo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen Ne glede na določbe
57. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz
58. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do
59. decembra 2000 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
60. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
61. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
62. da ima ustrezno število tehnično in poklicno usposobljenih delavcev z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev odpadnih vod po metodah, ki jih določa
63. člen tega pravilnika,
64. da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke, ali pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in opremljenim za izvajanje meritev iz prejšnje točke. Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s
65. in
66. točko prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
67. člen Pravne osebe, ki so pridobile atest za analizne postopke na podlagi
68. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91-I), lahko opravljajo prve meritve in emisijski monitoring na podlagi tega atesta do
69. decembra
71. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85).
72. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 355-01-38/95 Ljubljana, dne
73. junija
74. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar l. r. PRILOGA 1 Dodatni parametri odpadne vode glede na vire onesnaževanja iz različnih dejavnosti _________________________________________________________________ VRSTA DEJAVNOSTI _________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 _________________________________________________________________ III. ANORGANSKI PARAMETRI _________________________________________________________________
75. Arzen x x _________________________________________________________________
76. Baker x x x x x x _________________________________________________________________
77. Barij x _________________________________________________________________
78. Cink x x x _________________________________________________________________
79. Kadmij x x x _________________________________________________________________
80. Kobalt x x _________________________________________________________________
81. Celotni krom x x x x _________________________________________________________________
82. Nikelj x x x _________________________________________________________________
83. Srebro x _________________________________________________________________
84. Svinec x x _________________________________________________________________
85. Železo x x _________________________________________________________________
86. Živo srebro x x x x _________________________________________________________________
87. Klor - prosti x x x x x _________________________________________________________________
88. Celotni klor x x x x x _________________________________________________________________
89. Amonijev dušik x x x x x x x x x _________________________________________________________________
90. Nitritni dušik x _________________________________________________________________
91. Klorid x x _________________________________________________________________
92. Celotni fosfor x x x x x x x x x x _________________________________________________________________
93. Sulfat x x _________________________________________________________________
94. Sulfid x x x x x _________________________________________________________________
95. Sulfit x x x _________________________________________________________________ IV. ORGANSKI PARAMETRI _________________________________________________________________
96. Celotni organski ogljik - TOC x x x x x x _________________________________________________________________
97. Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja) x x x x x x _________________________________________________________________
98. Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) x x x _________________________________________________________________
99. Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki - BTX x _________________________________________________________________
100. Adsorbljivi organski halogeni - AOX x x x x x x x x _________________________________________________________________
101. Fenoli x x _________________________________________________________________
102. Vsota anionskih in neionskih tenzidov x x x x _________________________________________________________________ Številke za posamezne dejavnosti pomenijo 1 - proizvodnja mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in drugih nežganih fermentiranih pijač, 2 - proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob, 3 - predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov, 4 - proizvodnja piva in slada, 5 - proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa in mesnih izdelkov, 6 - dejavnost bolnišnic, 7 - dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, 8 - vzdrževanje, popravila motornih vozil, trgovina na drobno z motornimi gorivi, 9 - obdelava lesa, izdelava lesnih izdelkov in lesovinskih plošč, 10 - proizvodnja vlaknin, papirja in kartona, 11 - proizvodnja žganih pijač, etilnega alkohola, vina iz grozdja in vina iz drugega sadja, 12 - kafilerije. PRILOGA 2: STANDARDI ZA IZVAJANJE MONITORINGA ODPADNIH VOD _________________________________________________________________ PARAMETER METODA PRINCIP METODE SPREMEMBE METODE, OPOMBE _________________________________________________________________ SPLOŠNI PARAMETRI _________________________________________________________________ Temperatura DIN 38404-C4