(20)kV Matavun – Lokev prilagodi situaciji priključka na razdalji 250 m. Med km 3,120 in km 3,520 se prestavi daljnovod DV 35 kV Divača-Kozina v razdalji ca. 400 m. V km 6,300 se daljnovod DV 35 kV (odcep za RTP Hrpelje) višinsko prilagodi niveleti avtoceste v razdalji ca. 200 m. Za potrebe cestninske postaje – priključek Divača se postavi nov nizkonapetostni vod. Vse prestavitve morajo biti izvedene v skladu s predpisi.
- člen Omrežje zvez Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi telekomunikacijske objekte in naprave na naslednjih mestih: Za potrebe cestninske postaje Divača se položi PTT kabel. Med km 3,020 in km 3,920 se v dolžini ca. 2000 m položi nov optični kabel, ki poteka vzporedno ob avtocesti in jo v km 3,920 križa. Med km 3,020 in km 3,920 se v dolžini 1130 m položi nov koaksialni kabel, ki poteka vzporedno ob avtocesti in jo v km 3,920 križa. V km 5,445 se obstoječi koaksialni in optični kabel mehansko zavarujeta zaradi deviacije ceste, ki prečka omenjena kabla. Med km 6,560 in km 6,650 se v dolžini ca. 400 m vzporedno z deviacijo obstoječe magistralne ceste položita nov optični in nov koaksialni kabel. Kabli se nadomestijo oziroma zaščitijo v skladu s predpisi.
- člen Vodovod V km 0,510 avtocesta prečka magistralni kraški vodovod Ř 500, ki ga je treba prestaviti tako, da avtocesto prečka v km 0,750, v podvozu lokavske ceste. Za potrebe cestninske postaje se izvede nov vodovod Ř 100, ki se navezuje na napajalni vodovod počivališča Divača, le-ta pa se v okviru lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Čebulovica–Divača vodi po posebnem postopku.
- člen Javna razsvetljava Izvede se javna razsvetljava priključka Divača.
- člen Klic v sili Ob celotni trasi je treba na ustreznih razdaljah namestiti javljalnike klica v sili. VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI
- člen Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov Meteorne vode s cestišča se speljejo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode, določene v
- členu te uredbe, kjer se prečistijo, preden iztečejo v teren.
- člen Prehodi za divjad Prehodi, posebej oblikovani za prehajanje divjadi, so: – v km 2,0 (združen z lokalno potjo), – v km 4,5 (združen z lokalno potjo). Prehodi za divjad se dimenzionirajo tako, da bo minimalna svetla odprtina 12 x 4,5 m. Prehode za divjad je treba oblikovati tako, da so vstopni deli lijakasto razširjeni in obsajeni z drevesno in grmovno vegetacijo, dostop do njih pa je poudarjen s sistemom verižnih krmišč.
- člen Varstvo kmetijskih zemljišč Pri gradnji avtoceste je treba omejiti gibanje strojev na območje same trase in posebej zavarovati rendzine, plitva rjava pokarbonatna tla in druge sorodne talne tipe pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej. Z rodovitno plastjo tal, zlasti v vrtačah, ki so na območju izključne rabe in ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po njej zagotoviti racionalno ravnanje. Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške, nastale v zvezi s prostorskoureditvenimi operacijami, ki so posledica posega avtoceste na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
- člen Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozdov Gradnja na gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor zunaj samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje objektov), dosledno je treba upoštevati in izvajati določila gozdnogospodarskega načrta. Minimalna sečnja mora omogočiti učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno na podlagi detajlnega načrta. Novourejeni gozdni rob se izvede z avtohtono in pionirsko vegetacijo skladno z gozdnogojitvenim načrtom za območje gozdnega roba. Preprečeni morata biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zaradi gradnje prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov). Gospodarjenje z gozdovi ob trasi mora biti v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Med gradnjo in obratovanjem se morajo nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju s pristojno stroko.
- člen Varstvo naravne dediščine Jame Pri gradbenih delih je treba vhod v jamo nad Škrinjarico (v km 1,800) in njeno bližnjo okolico fizično zaščititi. Ohraniti je treba okoliško vegetacijo (najmanj v okolici 10–20 m), zlasti grmovje. Pred zasipavanjem je treba fizično zaščititi z leseno ali kamnito ograjo tudi jamo Podstupec (km 3,5 ob deviaciji magistralne ceste) in jamo Majekavc (km 5,5). Tudi za druge jame (jama Zakožlovec med km 1,5 in 2,0) in na novo odkrite jame velja, da se ne smejo zasipavati z odvečnim materialom in smetmi. Investitor mora zagotoviti speleološki pregled širšega območja z vsemi priključki in deviacijami cest. Speleološki pregled mora vsebovati pregled vseh že dokumentiranih, človeku dostopnih podzemnih kraških pojavov (jam in brezen) in dokumentacijo ter tudi načrt vseh ob pregledu terena na novo odkritih objektov. Če kateri od na novo odkritih objektov ustreza merilom za najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, je treba preprečiti uničenje. Speleološki pregled opravi za to usposobljena organizacija, ki mora dokumentacijo posredovati Ministrstvu za okolje in prostor – Upravi RS za varstvo narave. Ker se pri zemeljskih delih zaradi kamninske sestave območja lahko odkrijejo nahajališča fosilov, je potreben občasen nadzor zemeljskih del. Ob fosilnih najdbah je treba obvestiti strokovno organizacijo (Uprava RS za varstvo narave ali Prirodoslovni muzej Slovenije), ki najdbo predstavi na mestu samem. Če pa to ni mogoče, se najdba prenese v muzej. Ker je območje floristično in favnistično slabo raziskano, je potreben izvedenski pregled trase AC, s katerim bodo ugotovljeni habitati ogroženih vrst. Na podlagi teh ugotovitev bodo med izdelavo projekta gradbenega dovoljenja dane natančnejše smernice za varstvo ogroženih vrst. Investitor mora zagotoviti, da se celotna trasa pred posegom fotodokumentira (diapozitivi in film), predvsem vsa naravna dediščina in krajinske strukture, ki jih bo poseg spremenil. Fotodokumentiranje opravi Uprava RS za varstvo narave ali od nje pooblaščena ustanova. Varstvo kulturne dediščine Investitor mora zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije, na podlagi katerih bodo določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo arheološke dediščine. Investitor mora pred začetkom del zagotoviti foto in videoposnetke kulturne dediščine, izdelane po navodilih ZVNKD Nova Gorica. Med gradnjo avtoceste niso dopustni nikakršni posegi v znana arheološka območja in druga varovana območja ter objekte kulturne dediščine. Investitor mora zagotoviti tudi stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste. Investitor mora zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Arheološka območja, ugotovljena z ekstenzivnimi arheološkimi raziskavami, morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste.
- člen Varstvo pred hrupom in varovanje zraka Izračunana emisija in imisija predvidene obremenitve okolja ob avtocesti nikjer ne presegata dopustnih emisijskih in imisijskih mejnih vrednosti. Aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom za predvideno prometno obremenitev niso potrebni.
- člen Varstvo pred požarom Za potrebe protipožarnega varovanja gozda se zgradi z avtocesto vzporedna povezava med km 3,5 in km 4,5 na vzhodni strani, enaka povezava se uredi pri km 5,5 na zahodni strani avtoceste in poveže pot pri km 3,4 oziroma km 3,8 zahodno od avtoceste. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe uredbe pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
- člen Pridobivanje manjkajočega nasipnega materiala Pri gradnji avtoceste na odseku Divača–Kozina bo primanjkovalo ca. 224,770 m3 nasipnega materiala. Potrebni material lahko izvajalec del pridobi na območju, kjer je predvideno nadaljevanje avtoceste na odseku Kozina – Klanec. Med km 6,700 in km 7,200 bodo zaradi gradnje cestninske postaje potrebni večji izkopi. Za predvideni odvzem manjkajočega materiala mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. Viški materiala po projektu niso predvideni, če pa bi se pojavili, se ne smejo odlagati na območje zunaj izključne rabe, v gozd in v vrtače kot tudi na varovana območja kulturne dediščine.
- člen Rušenja objektov Rušenja objektov zaradi gradnje avtoceste niso predvidena. VII. ETAPNOST IZVEDBE
- člen Etape izvajanja lokacijskega načrta so: – prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov, – deli trase avtoceste, – posamezni objekti na trasi avtoceste iz
- in
- člena te uredbe. Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal cestni promet po magistralni cesti M 10 Ljubljana–Koper čim manj moteno. Avtocesta bo v km 6,7 začasno prevezana na obstoječo magistralno cesto. Ta prevezava bo po zgraditvi avtocestnega odseka Kozina–Klanec porušena in renaturirana. Do zgraditve avtocestnega odseka Kozina–Klanec, ki bo vključeval cestninsko postajo, gradnja cestninske postaje na priključku Divača ni nujna. VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
- člen Investitor bo uredil oziroma rekonstruiral rodiško cesto, za kar se pridobi ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. Obseg in način ureditve rodiške ceste bosta v sodelovanju z lokalno skupnostjo urejena z drugim postopkom. Investitor mora zagotoviti monitoring, nadzor in dokumentiranje naravne ter kulturne dediščine, kot je določeno v
- členu te uredbe. Poleg naštetih obveznosti so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej tudi: – sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji kakor koli poškodovane, – zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala; vsi ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih prostorskih dokumentov, pridobljenih dovoljenj za poseg v prostor ter v soglasju z lokalno skupnostjo pred začetkom gradnje avtoceste, – v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve ali obratovanja avtoceste, – promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju, – urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale kot pot na gradbišče, – evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred začetkom gradnje, – vzpostaviti dostope, ki so bili prekinjeni, do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po zgraditvi avtoceste in zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav, – med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, – med gradnjo upoštevati določbe uredbe pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95), – zagotoviti monitoring prehodov živali med gradnjo in v prvih treh letih po začetku delovanja avtoceste. IX. TOLERANCE
- člen Zaradi uskladitve z rešitvami za avtocesto na odseku Kozina–Klanec so možna odstopanja od rešitev, določenih v tem lokacijskem načrtu, ki se nanašajo na potek deviacije obstoječe magistralne ceste med km 6,5 in km 6,
- Ta odstopanja so možna v spremembi kota križanja magistralne ceste z avtocesto in nadaljnje povezave drugih cest nižjega ranga. Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidka, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. X. NADZOR
- člen Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. XI. KONČNI DOLOČBI
- člen Lokacijski načrt je na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Divača in Hrpelje-Kozina.
- člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-04/93-2/12-8 Ljubljana, dne
- julija
- Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Kazalo Na vrh