Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem v zvezi z ustavno pritožbo Alojzije Strašek Kocjan iz Ljubljane, na seji dne
- oktobra 1996 o d l o č i l o :
- Prvi odstavek
- člena zakona o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94) in drugi odstavek
- člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) nista v skladu z ustavo.
- Državni zbor mora ugotovljeno neskladnost z ustavo iz
- točke izreka odpraviti do
- marca
- Do odprave ugotovljene neskladnosti iz
- točke izreka se postopki za volitve sodnikov za prekrške in sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške ne smejo začeti ali nadaljevati. O b r a z l o ž i t e v A)
- Ustavno sodišče je z odločbo o ustavni pritožbi Alojzije Strašek Kocijan št. Up-159/96 z dne
- 1996 (Uradni list RS, št. 39/96) na podlagi drugega odstavka
- člena ustave in drugega odstavka
- člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju: ZUstS) odločilo, da se začne postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka
- člena zakona o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (v nadaljevanju: ZZUOPSP) in drugega odstavka
- člena zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP). Odločitev o začetku postopka za oceno ustavnosti navedenih določb je ustavno sodišče sprejelo na podlagi ugotovitve, da veljavni predpisi ne urejajo volitev sodnikov za prekrške v skladu s funkcijo, ki jo sodniki za prekrške opravljajo po sedaj veljavnih predpisih. Ustavno sodišče je pri tem upoštevalo svojo odločbo št. U-I-117/93 z dne
- 1995 (OdlUS IV, 10), s katero je sprejelo načelno stališče, da je potrebno sodnike za prekrške skladno z določbo
- člena ustave obravnavati kot del sodne oblasti, ker so na podlagi sedaj veljavnih predpisov pristojni, da za določene prekrške lahko izrečejo zaporno kazen.
- Odločba ustavnega sodišča, s katero se je začel postopek ocene ustavnosti v izreku navedenih zakonskih določb, je bila v skladu s prvim odstavkom
- člena ZUstS poslana Državnemu zboru v odgovor. Ustavno sodišče do dneva odločitve odgovora Državnega zbora ni prejelo. B)
- ZZUOPSP v
- členu določa, da od
- januarja 1995 do uveljavitve novega zakona o prekrških občinski in medobčinski sodniki za prekrške nadaljujejo z delom kot samostojni organi z imenom sodnik za prekrške in s pristojnostmi, ki jih imajo občinski sodniki za prekrške po ZP; v prvem odstavku
- člena pa določa, da sodnike za prekrške voli in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije ob smiselni uporabi določb o postopku in pogojih, določenih v ZP. Ta v drugem odstavku
- člena določa, da predsednika in sodnike Republiškega senata za prekrške voli in razrešuje Državni zbor z liste kandidatov, na kateri je število kandidatov enako številu kandidatov, ki se volijo.
- ZZUOPSP in ZP v okviru kandidacijskega postopka ne urejata, kateri organ je pristojen za določitev liste kandidatov v smislu prvega odstavka
- člena in drugega odstavka
- člena ZP. Prav tako ne vsebujeta določb, ki bi kandidatom za sodnika za prekrške, ki niso predlagani v izvolitev, dajale možnost za učinkovito sodno varstvo ustavnih pravic. Izbiro med prijavljenimi kandidati je do odločitve ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja določb o volitvah sodnikov za prekrške opravljala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora (v nadaljevanju: KVIAZ), ki je na podlagi
- člena poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 49/93, 80/94 in 28/96 – v nadaljevanju: poslovnik) pristojna le, da obravnava vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami. Komisija na podlagi nobene določbe poslovnika ni bila pristojna za določitev liste kandidatov za izvolitev sodnikov za prekrške.
- Z že citirano odločbo št. U-I-117/93 je ustavno sodišče odločilo, da imajo sodniki za prekrške glede na svoje pristojnosti, ki jim jih daje veljavna zakonodaja, lahko le položaj sodnikov. Položaj sodnika je določen v osnovi v 129., 130.,
- in
- členu ustave. Glede volitev sodnikov ustava v
- členu določa, da je funkcija sodnika trajna, in v
- členu, da sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta. Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, pogoje za napredovanje, razloge za prenehanje sodniške funkcije, razloge za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje je v okviru ustavnih pooblastil uredil zakonodajalec v posebnem zakonu – zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96).
- Prvi odstavek
- člena ZZUOPSP ni v skladu z navedenimi ustavnimi določbami, ker glede volitev in razrešitev sodnikov za prekrške napotuje na smiselno uporabo tistih določb ZP, ki tega ne urejajo v skladu z ustavo. V skladu s
- in
- členom ustave bi ZZUOPSP lahko določil le smiselno uporabo določb prvega dela zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) in določb zakona o sodniški službi.
- Prav tako izpodbijana ureditev kandidatom za sodnike za prekrške ni zagotavljala uresničitve ustavne pravice iz tretjega odstavka
- člena ustave, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. KVIAZ, ki je opravljala izbiro kandidatov za sodnike za prekrške, ni obveščala prijavljenih kandidatov o svojih odločitvah in v svojih poročilih Državnemu zboru tudi ni navajala razlogov, iz katerih prijavljenega kandidata ni predlagala v izvolitev. Prijavljeni kandidat za sodnika za prekrške tako ni imel možnosti, da bi zahteval sodno varstvo svoje pravice iz tretjega odstavka
- člena ustave. Sodno varstvo pravic posameznika zagotavlja
- člen ustave, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katere sodi tudi pravica iz
- člena ustave, pa še posebej in izrecno zagotavlja četrti odstavek
- člena ustave.
- Ker izpodbijane določbe izvolitve sodnikov za prekrške glede na njihovo sedanjo pristojnost ne urejajo v skladu z določbami
- in
- člena ustave ter ne vsebujejo določb, ki bi kandidatom za sodnika za prekrške, ki niso predlagani v izvolitev, dajale možnost za učinkovito sodno varstvo njihovih ustavnih pravic, je ustavno sodišče ugotovilo njihovo neskladnost z ustavo. Ta odločitev ustavnega sodišča pomeni, da se do uskladitve izpodbijanih določb z ustavo ne bodo mogle opravljati volitve novih sodnikov za prekrške za prosta delovna mesta. V skladu z ugotovitvijo ustavnega sodišča v odločbi št. Up-159/96 z dne
- julija 1996 (točka 4, pod B.-II.) se vsem sodnikom za prekrške, ki jim je ali jim bo mandat potekel pred uveljavitvijo novih predpisov o prekrških, na podlagi tretjega odstavka
- člena ustavnega zakona za izvedbo ustave mandat podaljša in jim preneha v šestih mesecih po uveljavitvi novih predpisov. Ugotovitve v navedeni odločbi pa ne pomenijo, da zakonodajalec v skladu s
- členom ustave in prvim odstavkom
- člena konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, MP, št. 7/94) z novimi predpisi o prekrških ne bi mogel drugače urediti pristojnosti in organizacijo organov za postopek o prekrških. Dokler zakonodajalec drugačne ureditve ne sprejme, pa je mogoče položaj vseh sodnikov za prekrške obravnavati le enako položaju sodnikov.
- Ustavno sodišče je za uskladitev s to odločbo ugotovljenih neskladnosti z ustavo določilo rok
- marec
- Mnenja je, da bi bilo potrebno čimprej zakonsko urediti volitev sodnikov za prekrške v skladu z ustavo, da bi se lahko začele opravljati volitve novih sodnikov za prekrške za prosta nezasedena delovna mesta. Pri tem ni nujno, da bi zakonodajalec hkrati uredil celotno področje prekrškov.
- Tretjo točko izreka je ustavno sodišče sprejelo na podlagi drugega odstavka
- člena ZUstS, ki pooblašča ustavno sodišče, da določi, na kakšen način se mora odločba izvršiti. C)
- Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 59., drugega odstavka
- in
- člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Zupančič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Št. U-I-321/96 Ljubljana, dne
- oktobra
- Predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Tone Jerovšek l. r. Kazalo Na vrh