Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S.O.O.N., ki ga zastopa F. H. iz N., na seji senata dne
- oktobra 1996 s k l e n i l o: Ustavna pritožba S.O.O.N. zoper sodbo vrhovnega sodišča št. II Uv 13/96-2 z dne
- 1996 v zvezi z odločbo Občinske volilne komisije Nazarje št. 008-1/96-01 z dne
- 1996 se ne sprejme v obravnavo. O b r a z l o ž i t e v
- Pritožnik je
- oktobra 1996 vložil ustavno pritožbo zoper sklep občinske volilne komisije, ki je zavrnila kandidature za predsednika in člane svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Nazarje na volitvah, ki bodo
- novembra
- Pritožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo na vrhovno sodišče, ki je njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice predlagati kandidate, zaradi česar naj bi bili neutemeljeno izločeni kandidati stranke S. Meni, da bi jih morala občinska volilna komisija z ustreznim rokovnikom ali s posebnim obvestilom opozoriti na to, da je treba kandidaturo vložiti neposredno pri volilni komisiji. Pri svojem ravnanju naj bi se pritožnik zanašal tudi na ustno zagotovilo predsednice občinske volilne komisije.
- Občinska volilna komisija je zavrnila kandidaturo na podlagi ugotovitve, da bi ji morale biti kandidature predložene do
- oktobra 1996 do
- ure, kar je najpozneje
- dan pred dnem glasovanja. Komisija je kandidature, poslane priporočeno po pošti dne
- oktobra 1996, prejela
- oktobra 1996, kar je bilo prepozno.
- Vrhovno sodišče, ki je potrdilo stališče volilne komisije, je svojo utemeljitev oprlo na določbi
- člena zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95 – v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) in
- člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33794 in 70/95 – v nadaljnjem besedilu: ZLV).
- Ustava določa v prvem odstavku
- člena, da je volilna pravica splošna in enaka. V drugem odstavku pa določa, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti (aktivna volilna pravica) in biti voljen (pasivna volilna pravica). Pritožnik zatrjuje kršitev pravice predlagati kandidate. Ta pravica je neposredni izraz aktivne volilne pravice iz drugega odstavka
- člena ustave. Po določbi drugega odstavka
- člena ustave je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Volilna pravica sodi nedvomno med tiste človekove pravice, katerih narava zahteva, da se način njihovega uresničevanja predpiše z zakonom. Volilno pravico je mogoče izvrševati samo v organizirano vodenem postopku, ki je časovno kontinuiran in katerega cilj je vzpostavitev organov državne oblasti, če gre za državne volitve, oziroma organov lokalnih skupnosti, če gre za volitve članov organov teh skupnosti. Zato je zakonodajalec za izvedbo tega postopka lahko uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil volilnega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.
- ZLV ne vsebuje določb o tem, do katerega roka in na kakšen način je treba vložiti kandidaturo. Pač pa določa v
- členu, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. Ta pa določa v drugem odstavku
- člena, da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na rok, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Zato je treba pritrditi izpodbijanemu stališču občinske volilne komisije in vrhovnega sodišča, da je bil predlog kandidature, ki ga je volilna komisija prejela en dan po izteku roka, prepozen. Pristojni organi so torej ravnali v skladu z zakonsko določbo, ki glede na zgoraj navedeno v skladu z ustavo določa način predložitve kandidature – torej način izvrševanja pravice predlagati kandidate. Zato s takšno odločitvijo pristojnih organov ni bila kršena pravica pritožnika predlagati kandidate v izvolitev in s tem tudi ne aktivna volilna pravica predlagatelja kandidature.
- Pri tem niso utemeljene navedbe pritožnika, da bi ga morala volilna komisija izrecno opozoriti, kako naj ravna. Pritožnik, ki je hotel v skladu z zakonskimi določbami pod enakimi pogoji kakor drugi predlagatelji kandidatur vložiti predlog kandidature, bi se moral ravnati po določbi drugega odstavka
- člena ZVDZ. Veljavnost zakonskih določb je vezana na objavo v uradnem glasilu z namenom, da se ljudje z njimi seznanijo in se po njih tudi ravnajo (prvi odstavek
- člena ustave). Pritožnik se zato v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje zakonskih določb, tudi če nanje ne bi bil posebej opozorjen. Slednje pa v tem primeru niti ne drži. V lokalnem časopisu je bilo objavljeno obvestilo župana (katerega kopijo je predložil pritožnik), v katerem je med drugim pisalo, da je zadnji dan za vložitev kandidatur za predsednike in člane svetov krajevnih skupnosti
- oktober 1996 do
- ure na sedežu občinske volilne komisije.
- Ker torej zatrjevana kršitev volilne pravice kot ene od človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni podana, ni bilo razlogov za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.
- Senat ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka
- člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic. Št. Up-298/96 Ljubljana, dne
- oktobra
- dr. Lovro Šturm l. r. Predsednik senata Kazalo Na vrh