(2)O 300 ---------------------------------------------------------------- Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz prejšnjega odstavka, če količina živinskih gnojil, uporabljena v letu dni, ni večja od količine gnojil, ki nastane v tem obdobju pri reji 3 GVŽ, če gre za govedo, oziroma 2 GVŽ, če gre za rejo prašičev ali rejo perutnine. Obremenitev tal enega hektara kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki nastanejo pri reji drugih vrst domačih živali, ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz tabele 2 iz prvega odstavka tega člena, če število GVŽ, izračunano na podlagi podatkov o teži posamezne vrste domače živali iz tabel 7 in 8 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ne presega 3, če gre za rejo domačih živali iz tabele 7, oziroma 2, če gre za rejo prašičev in perutnine iz tabele 8. 5. člen Letni vnos dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kmetijske kulture, določenih v tabeli 3. Tabela 3: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode ---------------------------------------------------------- Zap. Mejna vrednost št. Kmetijska kultura letnega vnosa kg N/ha ---------------------------------------------------------- 1 koruza 170 2 ozimna pšenica, ozimna ogrščica 150 3 ozimni ječmen 120 4 ozimna rž, jari ječmen, oves 80 5 krmna pesa, sladkorna pesa 170 6 krompir 170 7 travna deteljna mešanica, travinje 170 8 zelje 170 9 glavnata solata 45 10 kitajsko zelje 90 11 repa, gorčica, oljna repica in drugi dosevki 50 12 hmelj 170 13 grah, bob, detelja in druge metuljnice 30 ---------------------------------------------------------- Letni vnos dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom večja od 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti dušika, ki se za posamezno kmetijsko kulturo določijo po enačbi: MVK = MVK(
- i)+ 30 – B kjer je: MVK - mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo, izražena v kg N/ha pri oskrbljenosti z dušikom, ki je večja od 30 kg/ha; MVKi – mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo iz tabele 3, izražena v kg N/ha; (
- i)– zaporedna številka kmetijske kulture iz tabele 3; B – izmerjena vrednost oskrbljenosti z mineralnim dušikom, izražena v kg N/ha. Količina dušika, ki se vnaša na območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se določi na podlagi: – meritev mineralnega dušika v tleh skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla in – podatkov o količini dušika v živinskih gnojilih iz tabele 9 iz priloge 1 te uredbe, če se rastlinska hranila vnašajo z gnojenjem z živinskimi gnojili. III. UKREPI V ZVEZI Z VNOSOM NEVARNIH SNOVI IN RASTLINSKIH HRANIL V TLA Gnojenje 6. člen Kmetje in kmetijske organizacije (v nadaljnjem besedilu: kmetijska gospodarstva) lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v letnih količinah, pri katerih povprečni letni vnos rastlinskih hranil na tla enega hektara kmetijskih zemljišč ne presega mejnih vrednosti iz 4. člena te uredbe. Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi kot živinsko gnojilo na lastnih kmetijskih zemljiščih, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti: – da s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali – da presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah proda na trgu ali – da presežke živinskih gnojil odstrani na drug način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 7. člen Na gozdnih zemljiščih je prepovedano vnašati rastlinska hranila z živinskimi ali rudninskimi gnojili v tla, razen: – pri presajanju sadik in pri sejanju, – za spodbujanje in utrjevanje rasti na brežinah ob cestah, – na površinah, določenih po predpisih o gozdovih za raziskovalne namene. Na območjih varstvenega pasu za zajem vode je prepovedano gnojiti z živinskimi gnojili tako, da vnos dušika pri začetnem gnojenju in dognojevanju presega 50 kg/ha na lahkih tleh in 80 kg/ha na srednje težkih in težkih tleh. 8. člen Vnos rastlinskih hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z gnojevko ali gnojnico: – na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih; – na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja; – na stavbnih zemljiščih. Na nerodovitnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil prepovedan. 9. člen Kmetijska gospodarstva lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča na območjih varstvenega pasu za zajem vode tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika iz 5. člena te uredbe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na območjih varstvenega pasu za zajem vode vnos dušika pri gnojenju z živinskimi in rudninskimi hranili ter kompostom z neomejeno uporabo prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v tabeli 4, če ni s predpisi o varstvenih režimih na teh območjih določena strožja omejitev vnosa dušika. Tabela 4: Prepovedi vnosa dušika v tla v posameznih časovnih obdobjih na območjih varstvenega pasu za zajem vode --------------------------------------------------------------------------------------- Opis prepovedi Trajanje prepovedi --------------------------------------------------------------------------------------- 1. Prepoved gnojenja z Zemljišča z zeleno odejo: gnojnico, gnojevko in – na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1. kompostom z neomejeno – na srednje težkih in težkih tleh od uporabo 15. 11. do 15. 1. Druga zemljišča (njive):
- a)z zaoravanjem žetvenih ostankov – na lahkih tleh od 1. 10. do 15. 2. – na srednje težkih in težkih tleh od 15. 10. do 31. 1.
- b)brez zaoravanja žetvenih ostankov – od spravila posevkov do 15. 2. 2. Prepoved gnojenja njiv Njive brez dosevkov: s hlevskim gnojem – lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. – srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 31. 10. 3. Prepoved gnojenja z Zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. rudninskimi gnojili, ki vsebujejo dušik Druga zemljišča: od spravila posevkov do 15. 2. --------------------------------------------------------------------------------------- Od žetve do začetka trajanja prepovedi iz tabele 4 iz prvega odstavka tega člena količina dušika, ki se sme vnesti v tla na območjih iz prvega odstavka tega člena, ne sme presegati 40 kg/ha. Na območju vodnega zajetja ali na razdalji do 200 m od objekta za zajem vode sta vnos dušika in preoravanje travinja prepovedana. 10. člen Vnos blata, komposta z omejeno uporabo ali mulja je prepovedan: – na območju varstvenega pasu za zajem vode, – pri pridelavi rastlin za neposredno prehrano ljudi, – na travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji oziroma paši, – na tleh, nasičenih z vodo, zasneženih ali zamrznjenih, – na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost površinskega odplakovanja, – na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši, – na kraških območjih in v močvirjih in barjih, – v narodnih parkih, – na gozdnih zemljiščih, – na stavbnih zemljiščih. Vnos komposta z neomejeno uporabo je dovoljen na podlagi dovoljenja iz 11. člena te uredbe. 11. člen Vnos blata, komposta ali mulja, ki ni določen v 10. členu te uredbe, je dopusten le, če povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali upravljavec čistilne naprave ali kompostarne oziroma je investitor posega v prostor, ki se nanaša na rečno strugo ali jezero, za to pridobi dovoljenje. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje, za določeno zemljišče, če: – gostota snovi v tleh, na katera se nanaša dovoljenje, ne presega mejnih imisijskih vrednosti za snovi v tleh skladno s predpisi o mejnih imisijskih vrednostih za tla, – vsebnost nevarnih snovi v blatu, kompostu ali mulju ne presega vrednosti, določenih v tabeli 5, – sta blato ali kompost prečiščena tako, da ne vsebujeta patogenih črevesnih bakterij (Salmonella, Schigella) ter ne vsebujeta živih jajčec parazitov. Tabela 5: Vsebnost nevarnih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki se vnašajo v tla ------------------------------------------------------------------------- . Kompost z Blato čistilne neomejeno naprave, kompost z uporabo omejeno uporabo ali mulj Nevarna snov (mg/kg suhe snovi) (mg/kg suhe snovi) ------------------------------------------------------------------------- kadmij in njegove spojine, 1 5 izražene kot Cd baker in njegove spojine, 100 600 izražene kot Cu nikelj in njegove spojine, 30 80 izražene kot Ni svinec in njegove spojine, 120 500 izražene kot Pb cink in njegove spojine, 400 2000 izražene kot Zn živo srebro in njegove spojine, 1 5 izražene kot Hg celotni krom 100 500 šestvalentni krom Cr(6+) 25 50 ------------------------------------------------------------------------- Vlogi za izdajo dovoljenja mora povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena priložiti: – podatke o vsebnosti nevarnih snovi, rastlinskih hranil in organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki ne smejo biti starejši od 3 mesecev, in – strokovno oceno o največji količini blata, komposta ali mulja, ki se sme vnesti v enem letu glede na pedološke lastnosti tal. Kadar podatkov o vrsti in gostoti snovi v tleh ni, povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena vlogi za izdajo dovoljenja priloži tudi podatke o gostoti (imisija) nevarnih snovi v tleh na zemljišču, na katero se nanaša dovoljenje iz drugega odstavka tega člena. Te podatke mora povzročitelj obremenitve pridobiti na način, določen s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla. Dovoljenje iz drugega odstavka tega člena se izda največ za 1 leto. 12. člen V strokovni oceni iz 10. člena te uredbe se določi največja količina blata, komposta ali mulja na podlagi podatkov o prečiščenosti blata ali komposta, vsebnosti nevarnih snovi, rastlinskih hranil in organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju in njihovi pH vrednosti, tako da: – ne presega 3 t suhe snovi na hektar, – ne pride do zbitosti tal in – pri dolgoletni uporabi blata, komposta ali mulja ne bo prizadeta trajna rodovitnost tal na zemljišču. Podatki iz prvega odstavka tega člena se pridobijo z meritvami, ki se opravljajo tako, kot je določeno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla. Strokovno oceno iz prvega odstavka tega člena lahko izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje. 13. člen Povzročitelj obremenitve iz 11. člena te uredbe mora voditi evidenco o vnosu blata in komposta v tla. Evidenca iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o: – izvoru blata ali komposta, – zemljišču iz katastra, kjer sta bila blato ali kompost vnesena, – količini vnesenega blata ali komposta, – vsebnosti nevarnih snovi v blatu ali kompostu, ki sta bila vnesena na posamezno zemljišče. Evidenco iz prvega odstavka tega člena je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi. Povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena vodi evidenco o vnosu blata čistilne naprave v tla v skladu s poslovnikom za obratovanje čistilne naprave po predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki jo dopolni s podatki iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka tega člena. Namakanje rastlin 14. člen Za namakanje rastlin je prepovedano uporabljati vodo, pri kateri: – vsebnost težkih kovin presega mejne imisijske vrednosti za težke kovine v vodah III. kakovostnega razreda in – parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti iz tabele 6. Tabela 6: Mejne vrednosti parametrov vode za namakanje rastlin ----------------------------------------------------------------------------- Parameter vode za namakanje rastlin Mejna vrednost ----------------------------------------------------------------------------- temperatura 35 °C vsebnost suspendiranih snovi 100 mg/l vsebnost raztopljenih snovi 2000 mg/l elektroprevodnost 2000 µS/cm nitrati - pri večjih vrednostih od mejne je njihovo vsebnost treba upoštevati v gnojilni bilanci 10 mg/l vsebnost natrija (Na) 5 mg/l vsebnost klora (Cl) 10 mg/l mikrobiološka lastnost vode za namakanje:
- a)namakanje rastlin, katerih deli se uživajo 1000 skupnih koliformnih surovi ali prekuhani (razen pri namakanju s bakterij MPN/l kapljači)
- b)namakanje rastlin za predelavo 200.000 skupnih koliformnih bakterij MPN/l ----------------------------------------------------------------------------- Na območju vodnega zajetja je namakanje rastlin prepovedano. 15. člen Kadar je za gradnjo ali rekonstrukcijo naprave za namakanje rastlin treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, mora investitor tega posega k vlogi za dovoljenje za poseg v prostor priložiti tudi strokovno oceno o vplivu vnosa snovi v tla na podtalnico in površinske vode zaradi intenzivnejše kmetijske dejavnosti na namakanih zemljiščih in podatke o vsebnosti nevarnih snovi v tleh, ki se namakajo, razen za posege, pri katerih se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje. Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi zakona pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje. IV. NADZOR 16. člen Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, nad izvajanjem določb 9., 10., 11., 13., 14. in 15. člena te uredbe pa tudi inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in inšpektorji, pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva. V. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen