(20)na svojem privatnem dvorišču. 10. člen Iz izhodišča, da je to reprezentančni del mesta, je zahtevano skrbno oblikovanje fasade proti Cesti svobode. Glede na želeni “kontrast” staro mestno jedro – nova pozidava je zaželen sodoben pristop k oblikovanju fasad, brez uporabljanja klasičnih elementov značilnih za mestno jedro. Na obstoječih “industrijskih” objektih je potrebno izvesti maskiranja fasad, oziroma dograditev objektov v smeri ceste po novih izhodiščih. Na območjih kjer poslovne pozidave še ni naj se začne trend ukinjanja in prestavljanja gospodarskih poslopij in pomožnih objektov iz najbolj atraktivnega območja. 11. člen V območju urejanja ostaja zelena površina, to je območje v Marofu pri južnem vhodu v mesto, kjer je možna parkovna ureditev. 12. člen Za realizacijo predvidene pozidave je potrebna v skladu z njeno dinamiko, rušitev nekaterih dotrajanih stanovanjskih objektov; objekt na parcelni številki 357/1 (že porušen) in objekt na parcelni številki 2/1 oba k.o. Trnje. V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA 13. člen
- a)Primarna mestna cesta (hkrati tudi regionalna povezava) je Cesta svobode in bo v perspektivi osrednja os prometnega dogajanja. Glede na svoj pomen ji je potrebno zagotoviti najvišji standard: – širina vozišča 8–7,50 m za zagotovitev tretjih pasov – ločen kolesarski in peš promet – najmanjša razdalja med priključki je 300 m – možnosti širitve, izvedba dodatnih voznih pasov proti vzhodu – najmanjši odmik od ceste je 10 m sekundarne mestne ceste, mestne vpadnice zagotavljajo glavne prečne povezave v mestu in s tem močno vplivajo na propustnost, oziroma prispevajo k tekočemu prometu. Ob rekonstrukcijah je potrebno zagotoviti naslednje osnovne elemente: – širina vozišča 6 m–6,5 m – ločen kolesarski in peš promet – najmanjša razdalja med priključki je 80 m – najmanjši odmik objektov od vozišča je 6 m, kjer je predviden nasad dreves pa 12m, največji 18 m Glede na stanje so vse vpadnice potrebne delnih rekonstrukcij.
- b)Zbirne mestne ceste morajo zagotoviti naslednje osnovne elemente: – širina vozišča 5–5,50 m – najmanjša razdalja med priključki je 50 m – izvedba obojestranskega pločnika – najmanjši odmik objektov od vozišča – varovalni pas je 5 m, izjema sta Trdinova ulica in Hrastinska pot, kjer je varovalni pas v območju UN 7m, zaradi nasada dreves največji dovoljen odmik je 12 m, z izjemo kareja VI ob Hrastinski poti, kjer je največji dovoljen odmik 18m – izvedba dvosmerne kolesarske steze na Trdinovi ulici. Kjer obstoječe stanje ne omogoča zagotovitve teh elementov je možna tudi ureditev za izboljšanje razmer z omejitvenimi ukrepi – prometnimi znaki.
- c)Stanovanjske ulice, ki zagotavljajo dovoze do objektov in parkirišč morajo zagotoviti naslednje osnovne elemente: – najmanjši odmik objektov – varovalni pas je 4 m, največji dovoljen odmik je 12 m – širina vozišča: 5–5,5 m: – izvedba vsaj enostranskih pločnikov. 14. člen Na celotnem območju urejanja je predviden dvosmeren avtomobilski promet. Višinski poteki rekonstrukcij in novogradenj se prilagajajo cestnemu omrežju, tako da je niveleta novih odsekov definirana s koto priključitve na obstoječo prometnico. 15. člen Na območju so predvideni naslednji novi odseki: – nova povezava v nadaljevanju Hrastinske poti proti poslovno-trgovskemu centru in njegovemu parkinemu prostoru, na katero se priključita dve krožni povezavi, ki napajata stanovanjski in poslovno-stanovanjski del kareja II in kareja III prostorske enote Marof – več novih (slepih) ulic kot dovoz do stanovanjskih “otokov” in parkirišč, ter povezava z zbirnimi mestnimi cestami. Trdinova ulica, Aškerčeva ulica in njen podaljšek pri tovarni pohištva, in Hrastinska pot so predvidene za delno rekonstrukcijo, in sicer do potrebnih standardov, z izgradnjo obojestranskih hodnikov za pešce. Trdinova ulica se poleg hodnikov za pešce razširi in rekonstruira še v smislu konstrukcije dodatne dvosmerne kolesarske steze na desni strani ulice gledano proti severu. Hodnik za pešce in omenjena dvosmerna kolesarska steza sta ločena z utopljenim vrtnim robnikom širine 5 cm. Predvidena je rekonstrukcija križišč z večjimi elementi (radiji) z večjo preglednostjo in širino križišč; Cesta svobode z Bizeljsko cesto, Trdinova ulica z Bizeljsko cesto, Hrastinska pot s Trdinovo ulico in Aškerčeva ulica s Hrastinsko potjo. 16. člen Potrebno število parkirnih mest se zagotavlja z izgradnjo predvsem tam, kjer je predvidena poslovna in mešano poslovno stanovanjska namembnost. Potrebno je opredeliti javna parkirišča in jih ločiti od potrebnih za stanovanja. Večje parkirišče je predvideno ob poslovno-trgovskem objektu ob Cesti svobode, in sicer ca. 66, ob poslovnem objektu ob Trdinovi ulici ca. 44 in za tovarno pohištva ca. 63 parkirnih mest. Poleg teh so predvidene še manjše parkirne površine ob posameznih objektih predvidenih za poslovno-industrijsko dejavnost, skupaj ca. 52 parkirnih mest, kakor tudi parkiranje za stanovalce kareja VII ca. 20 parkirnih mest. Vse parkirne površine morajo vsebovati obračališča. Prepovedana je vzvratna vožnja s parkirišč na cesta in ulice. 17. člen Ločen kolesarski promet, kolesarske steze, so predvidene ob Cesti svobode, ter vpadnicah v mestno jedro, in sicer Bizeljski cesti. Na Trdinovi ulici je predviden dvosmerni kolesarski promet na desni strani ulice gledano proti severu. Po ostalih prometnicah v območju urejanja se kolesarski promet odvija v sklopu skupnih prometnic. Pri javnih objektih je potrebno predvideti prostor za odstavo koles – kolesarnice. 18. člen Peš promet je organiziran pretežno z izvedbo obojestranskih hodnikov za pešce, ki so predvideni ob vseh prometnicah. Ob Cesti svobode so ti ločeni od prometnih pasov. Posebna peš povezava je predvidena v nadaljevanju (opuščene) Bizeljske ceste s podhodom pod Cesto svobode, v povezavi s poslovno-trgovskim centrom s podhodom pod Cesto svobode do stanovanjske soseske Trnje, z nadhodom nad Cesto svobode, kot nadaljevanje peš poti, ki meji kare Marof na individualni stanovanjski del in poslovno-stanovanjski del in z nadhodom nad Cesto svobode, kot povezavo med individualno stanovanjsko gradnjo na Marofu in območjem kmetijskih površin, v prihodnosti namenjenih stanovanjski gradnji. 19. člen Za zagotovitev racionalnejšega funkcioniranja vodovodnega sistema Brežic je potrebno na območju urejanja izvesti nov primarni vod ob Cesti svobode, ki bo povezoval črpališče z južnim delom Brežic ter hkrati omogočal navezave sekundarnih vej za napajanje tega območja. Nove pozidave se oskrbuje s pitno in protipožarno vodo z izvedbo zank priključenih na ta dva voda, katerih koridorji potekajo ob prometnicah. Da se zadosti potrebam celotnega območja po požarni vodi, se locirajo ob teh vodih nadzemni hidranti, ki se postavijo na nepovoznih površinah, praviloma na zelenicah. Minimalna razdalja od objektov je izven dosega porušitve stanovanjskih in poslovnih objektov. Cevovod se položi na peščeno posteljico na globini 1,45 m. Na odsekih pod voznimi površinami se cevovod zaščiti z uvlečenjem v betonske ali druge zaščitne cevi. 20. člen Odvajanje odpadnih voda iz območja UN se uredi z dograditvijo sekundarnih vodov mešane kanalizacije. Za območje Kare II. se zgradi kanalizacija ob podaljšku Hrastinske poti in Trdinove ulice v dolžini 200 m in se priključi na primarni vod kanalizacije, ki poteka po Bizeljski cesti. Za Kare VI: se zgradi nova sekundarna kanalizacija ob Hrastinski poti v dolžini 150 m in se priključi na kanalizacijo v Aškerčevi ulici. Na omenjeno kanalizacijo se priključi tudi Kare VII. Sekundarni vodi na obravnavanem območju se izvajajo po dinamiki izgradnje in gravitirajo proti Cesti svobode. Glede na to da je obstoječe kanalizacijsko omrežje preobremenjeno, je pogoj za priključitev katere koli nove površine na kanalizacijski sistem izgradnja zbirnega voda ob Cesti svobode. 21. člen Za napajanje območja z električno energijo je potrebna vzpostavitev nove visokonapetostne linije s povezavo naslednjih obstoječih in predvidenih transformatorskih postaj: – RTP Brežice, – TP Blagovnica, – TP Regulator, – TP IMV v zemeljski izvedbi. Daljnovod, ki poteka iz RTP Brežice preko obravnavanega območja se prestavi ob kablovod ob Cesto svobode. Območje ureditvenega načrta se bo preskrbovalo z električno energijo iz transformatorske postaje – TP Aškerčeva. Za ta namen se zgradi nizkonapetostno kablovodno omrežje v sklopu komunalnih koridorjev na območju UN. Kablovod se položi v jarek na peščeno posteljico 0,8 m globoko. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kablovod položi v zaščitne cevi. Novo in rekonstrukcije obstoječega nizkonapetostnega omrežja se izvajajo z zemeljskimi kablovodi po idejnih rešitvah omrežja. 22. člen Dograditev PTT omrežja na obravnavanem območju, je predvidena z izgraditvijo kabelske kanalizacije vzporedno s Cesto svobode od Bizeljske do Tovarniške ceste, priključni odcepi prostih zemeljskih vodov pa po novopredvidenih ulicah. Za območje ureditvenega načrta se zgradi sekundarno PTT omrežje, ki se položi v kabelsko kanalizacijo na globini 0,8 m. Priključni vodi za posamezne objekte se izvedejo v kabelski izvedbi. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kabelska kanalizacija in kablovodi zaščitijo. Sekundarno omrežje ureditvenega načrta se lahko priključi na primarni vod mestnega PTT omrežja, ki poteka po Bizeljski cesti ali na primarni vod, ki poteka po Cesti svobode. Rekonstrukcija oziroma povečanje kapacitet kabelske kanalizacije je predvideno po Bizeljski cesti. Rekonstrukcije obstoječega omrežja se izvajajo z zemeljskimi vodi v skladu s programom upravljalca. 23. člen Plinifikacija in KDS omrežje: Glede na to da se sistem in izhodišča plinovodnega omrežja ter kabelskega distribucijskega sistema še niso definirana, bodo pa v prihodnosti aktualni, naj se načeloma ob prometnicah upoštevajo koridorji za te vode, v smislu definiranja dovolj širokega profila cestnega telesa – javne površine ob izgradnjah oziroma rekonstrukcijah le-teh. Natančna trasa se določi v lokacijski dokumentaciji za predvideno omrežje. VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA 24. člen V odloku o razvrstitvi območij v Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva okolja (Uradni list SRS, št. 19/88), so Brežice uvrščene v II. območje onesnaženosti zraka. Ob povečanju števila objektov ni pričakovati znatnega povečanja emisij v ozračje. Glavni vir onesnaženja zraka na območju UN so interne kotlovnice, zato je v prihodnosti potrebno urediti skupen sistem ogrevanja za to področje oziroma za celo mestno območje. 25. člen Na območju Brežic je Sava v II. do IV. kakovostnem razredu. To območje jo obremenjuje predvsem s komunalnimi odplakami, manj z industrijskimi. Delno se odpadne vode iz obravnavanega območja vodijo v začasno čistilno napravo ob potoku Gabernica. Po programu ukrepov za izboljšanje kakovosti reke Save zaradi predvidene izgradnje hidroelektrarn na reki Savi je potrebno izboljšati kakovost reke Save za en kakovostni razred, kar pomeni, da je potrebno za širše območje Brežic zgraditi čistilno napravo ter rekonstruirati in dograditi kanalizacijski sistem. Na obravnavanem območju je ugotovljeno precejšnje nihanje talne vode, kar povzroča probleme na objektih, ki imajo kletne prostore. 26. člen Območje UN uvrščamo zaradi mešanih proizvodno-trgovskih funkcij z redkimi stanovanjskimi enotami v 5. stopnjo zahtevnosti varovanja pred hrupom (iz tabele 1 odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore – Uradni list SRS, št. 29/80). V peti coni velja maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa 65 dB (A) podnevi in 50 dB (A) ponoči. Področje je obremenjeno s hrupom predvsem od Tovarne pohištva Brežice in obvoznice – Ceste svobode. Na območju Tovarne pohištva Brežice je potrebno sanirati eventualne prekoračene ravni hrupa s sanacijami na viru in s protihrupnimi barierami. Ob Cesti svobode se predvidevajo izključno trgovski in poslovni objekti, stanovanjski objekti pa so načrtovani za notranjost karejev, s tem so od prometnice odmaknjeni. Kolikor se izkaže, da eventualni proizvodni procesi povzročajo hrup iznad dovoljene vrednosti, je dolžan lastnik sanirati stanje v smislu predpisov. 27. člen Komunalne odpadke z območja UN odvaža Komunalno obrtno podjetje KOP Brežice v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 17/91) na komunalno deponijo v Dobovi. KOP Brežice prav tako definira velikost zbirnih posod in način odvoza odpadkov. Po sprejetju Koncepta ravnanja z odpadki v Posavju in pričetku obratovanja regionalne deponije, se komunalni odpadki odvažajo na regijsko deponijo komunalnih odpadkov po načinu in pogojih koncesijske pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov za Očino Brežice. Ob povečanju števila lokalov in stanovanj je pričakovati tudi povečanje količine komunalnih odpadkov. Pristojni občinski upravni organ določi tudi mesto odvoza gradbenih odpadkov v času gradnje in obnove. 28. člen Ob poseganju na proste površine in izvajanu gradbenih jam je potrebno plodno zemljo odstraniti, jo deponirati in uporabiti za zunanje ureditve. Z viški plodne zemlje se ravna v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 1/89 in Uradni list RS, št. 31/92). 29. člen Po začasni karti maksimalnih intenzitet potresov v MCS (Seizmološki zavod SR Slovenije, 1982), spada območje ureditve v IX. stopnjo intenzitet potresa v MCS, zato je na območju Občine Brežice potrebno graditi po ustreznih kriterijih. 30. člen Pri lociranju objektov se upoštevajo odmiki med objekti, da se prepreči širjrnje požara s prenosom gorečih delcev ali sevanjem. Ta razmak znaša od 1 do 1,2 višine višjega objekta. Razširitev ognja med objekti, ki se med seboj povežejo ali ne dosegajo zadostnega odmika, preprečimo s požarnim zidom dvignjenim nad strešino. V vsakem kompleksu je potrebno urediti tudi hidrantno omrežje. Premeri cevi in razdalja med hidranti se dimenzionira glede na požarno obremenitev posameznega kompleksa. Omrežje mora biti izvedeno z nadzemnimi hidranti, ki se po možnosti locirajo v zelenice ali pešpoti, dostop do vseh objektov z vseh strani se omogoči z intervencijskimi potmi. Potrebna je tudi namestitev ročnih gasilnih aparatov v objektih. 31. člen Po mnenju ministrstva za obrambo Občine Brežice na območju UN ni posebnih pogojev s področja njihove dejavnosti. Za območje velja odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju Občine Brežice (Uradni list RS, št. 3/93), ki v svojem 14. členu zahteva gradnjo zaklonišč osnovne zaščite v vseh novih objektih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, energetske objekte ter drugih objektih, kjer je v vojni načrtovano opravljanje dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. 32. člen Obveznosti izvajalcev in investitorjev. Pri izvajanju posegov v prostor so izvajalci in investitorji dolžni zagotoviti funkcioniranje vseh infrastrukturnih sistemov (dostop, oskrbe z vodo, elektriko, odvodnjo odpadnih voda) do obstoječih objektov in zemljišč ter racionalno in varno ureditev gradbišč. 33. člen Etapnosti izvajanja ureditvenega načrta Etapnost izvajanja delov ureditvenega načrta ni odvisno od prostorskih pogojev razen na naslednjih delih: – ureditev odvodnjavanja na območju, ki je osnova za priključevanje novih objektov in površin na kanalizacijski sistem – prestavitev vodovod S (25O na območjih, kjer ga tangira predvidena pozidava pred začetkom realizacije le-te – prestavitev in kabliranje VN 20 KV daljnovoda pred začetkom novih ureditev v kareju ob Milavčevi in Cesti svobode – prestavitev kotlovnice in prevezava daljinskega ogrevanja pred dokončno ureditvijo glavnega trga. VII. TOLERANCE 34. člen Odstopanja od določil tega odloka tolmači in preverja Zavod za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice. VIII. KONČNE DOLOČBE 35. člen Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice in Savaprojektu Krško. 36. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 466-317/94-7 Brežice, dne 17. oktobra 1996. Predsednik Občinskega sveta občine Brežice dr. Alojzij Slavko Sušin l. r. Kazalo Na vrh