Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje, stran 275.

Na podlagi 30.,

1. in
2. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93),
3. in
4. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi
5. in
6. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 62/94) in
7. ter
8. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na
9. seji dne
10. decembra 1996 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje
11. člen Spremenijo in dopolnijo se: dolgoročni plan občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 23/86, 18/88 in 16/90), družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92) in prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje (Uradni list RS, 3/93, 17/94 in 78/94). Spremembe in dopolnitve izhajajo iz zmanjšanja obsega Občine Grosuplje, iz sprememb strategije razvoja področja nove občine, iz potrebe po preverbi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pritiska prebivalcev po novih prostorih za gradnjo.
12. člen Prostorske sestavine dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročneega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–
14. člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1 : 5000, 1 : 25000, 1 : 50000 in 1 :
15. Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, na uradu za prostor in na upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.
16. člen Dolgoročni plan Občine Grosuplje se spremeni in dopolni tako, da glasi: Dolgoročni plan
17. usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru 1.
18. usmeritve razvoja v prostoru 1.1.
19. usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (kartografski del plana, karte 1, 2, 8, 9) Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot. Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve: – naselje Grosuplje je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, smeri širitve pa so: gospodarstvo proti potoku Bičje, stanovanjske cone pa proti Jerovi vasi in avtocesti na severu in proti Spodnjim Brvacam in Cikavi na severo-zahodu, – gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezani z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbam v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike, – boljšo oskrbo v vseh območjih je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo temu zaledju; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti, – pomembna je racionalna mreža lokalnih centrov, ki zahtevajo vsaj 1.500 prebivalcev gravitacijskega zaledja za organizacijo primerne oskrbe. Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v Grosuplje, Šmarje-Sap – centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče zagotoviti “ekonomske pragove” za njihov razvoj, – učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije, – zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju občine in izbranih lokalnih centrih. Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo. Strateško je potrebno vzpostaviti izrazit upravni, kulturni gospodarski in potrošniški center Občine Grosuplje. Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj lokalnih centralnih naselij – centrov krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene. Za vsa ta naselja bomo morali s prostorskimi izvedbenimi akti prednostno določiti površine za stanovanjsko gospodarsko in družbeno graditev, sicer se bo nadaljevala neorganizirana rast naselij. Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete – delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov. Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja. Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov. S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode, zraka, tal, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezna urbanizacija. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje. Pri usmerjanju razvoja poselitve bomo morali doseči kvalitativni premik v procesu urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socio-ekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru. Ob upoštevanju navedenih temeljnih usmeritev za razvoj bodoče poselitve lahko pričakujemo naslednje gibanje prebivalcev do leta 2000: – v urbanizirano območje Grosupljega se poleg naravne rasti širšega območja občine priseljujejo tudi prebivalci iz regije (2.200–2.700 več prebivalcev v primerjavi z letom 1981), – v ostalih območjih občine se odseljevanje prebivalcev ustavlja. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev je realno pričakovati rast prebivalstva predvsem v lokalnih centralnih naseljih (centri KS). 1.1.
20. usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine (kartografski del plana, karti 7, 9) Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo. Evidenca naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje ter usmeritve za njeno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu “Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine za prostorsko ureditvene pogoje za območje Občine Grosuplje” (LRZVNKD, maj 1993 in april 1995), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana. Omenjene strokovne osnove imajo varovalni značaj in opredeljujejo omejitve, zato je pri posameznih načrtovanih posegih v prostor potrebno pravočasno vključiti LRZVNKD kot pristojno strokovno službo. V gradivu “Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje” (LRZVNKD, maj 1983), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana Občine Grosuplje je pregled objektov in območij naravne in kulturne dediščine, katera bo zaradi vrednosti in pomena Občinski svet občine Grosuplje razglasil za naravne znamenitosti oziroma za kulturne spomenike. Dodatno bomo proučili pomembnost tudi ostale kulturne dediščine v občini. 1.
21. zasnova in strategija razvoja v prostoru 1.2.
22. globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (kartografski del plana karte 1, 2, 9) Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Grosuplje temelji tako na specifičnih geografsko-prostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničevanje sprejetih ciljev dolgoročnega razvoja. Po primernosti prostora za prednostni razvoj primarnih dejavnosti bomo le-te organizirali po naslednjih specifičnih območjih: Severni pas dolomitnega hribovja bo prednostno namenjen varstvu vodnih virov. Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom. Ravninski osrednji deli občine so prednostno namenjeni razvoju kmetijstva; posebna pozornost v teh območjih velja varovanju kmetijske zemlje pred spremembo namembnosti oziroma pravočasni uskladitvi dolgoročnih razvojnih potreb naselij v teh območjih z interesi kmetijstva. Z melioracijami in boljšo organizacijo kmetijstva (programi, kmetijsko predelovalna podjetja, zadruga, kmetijsko svetovalna služba) bomo usmerjali naravno uravnotežen razvoj kmetijstva tudi v hribovitem delu tega območja. Pred izdelavo prostorske dokumentacije je za melioracijske posege potrebno pridobiti strokovne smernice pristojne varstvene službe. Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja, finančnih in drugih dejavnosti je vezana predvsem na omrežje naselij, gospodarskih območij in njihove medsebojne povezave. Sekundarne gospodarske dejavnosti (industrija, promet, gradbeništvo) se bodo razvijala na obstoječih lokacijah tako, da bodo racionalno izrabile razpoložljivi prostor. Nove investicije bodo možne tudi na lokaciji “Gospodarska cona Grosuplje”, vendar le v okviru organizirane gradnje po sprejetih zazidalnih načrtih. Za nove ali razširjene sekundarne gospodarske dejavnosti bo potrebna pozitivna ocena presoje vplivov na okolje. Razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen. Obrtne delavnice se bodo gradile ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo ter v obrtnih in stanovanjsko obrtnih conah po sprejetih prostorskih izvedbenih načrtih. Objekti za storitve in trgovino bodo kot poslovni centri, novogradnje ali adaptacije obstoječih poslovnih ali stanovanjskih zgradb zgrajeni v strnjenih naseljih – predvsem njihovih centrih. Večja skladišča bodo locirana v Gospodarski coni Grosuplje. Turistična dejavnost bo omogočena v centralnih naseljih, v turizem usmerjenih kmetijah in ob atraktivnih ter površinah naravne in kulturne dediščine. Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v trikotniku Adamičeva, Taborska in Kolodvorska cesta v Grosupljem in na obstoječih lokacijah. Novi lokaciji sta še “Brinje” v Grosupljem in “Dolina” v Št. Juriju. 1.2.
23. zasnova omrežja naselij in organizacije dejavnosti v naseljih (kartografski del plana, karte 1, 2, 9) Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin. Planska tipologija naselij Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije občinskih centrov. Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij: – ruralna naselja (tip A), – prevladujoča ruralna naselja (tip B), – ruralno urbana naselja (tip C), – prevladujoča urbana naselja (tip D), – urbana naselja (tip E). Zasnova omrežja centralnih naselij Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja:
24. Center občinskega pomena Grosuplje (tip DE) se bo razvilo v središče občinskega pomena IV. stopnje z gravitacijskim potencialom do 30.000 prebivalcev. V strnjeni naselbinski aglomeraciji bo do leta 2000 živelo do 7.000 prebivalcev; približno enako bi moralo biti tudi število delovnih mest.
25. Občinska lokalna središča Prostorske omejitve razvoja ne pogojujejo bistvene demografske rasti teh naselij zaradi dobre dostopnosti do zaposlitvenih središče se bo tudi rast delovnih mest omejila predvsem na širitev sedanjih podjetij in obratovalnic, možne pa so nove lokacije predvsem za prostorsko manj zahtevne proizvodne dejavnosti. Naselje Šmarje-Sap (tip CD) se bo razvijal kot lokalno središče (centri I. stopnje) za zaledje do 3000 prebivalcev. To je tradicionalno občinsko kulturno – zgodovinsko središče, ki že dosega stopnjo pretežno urbanih naselij in potrebno stopnjo centralnosti. Poudarek razvoja bo na vsebinskem in kvalitativnem dopolnjevanju sedanjih funkcij.
26. Krajevna lokalna središča Naselja Račna (tip BC), Žalna (tip C1), Št. Jurij – Mala vas (tip BC), Polica (tip BC), se bodo razvijala v lokalna središča (subcentralne vasi) z gravitacijskim zaledjem do 1500 prebivalcev. Vsa navedena naselja s sedanjo opremljenostjo še ne dosegajo stopnje centralnosti, v katero so razvrščena. Načrtno moramo usmerjati nove dejavnosti v tista naselja, ki kažejo največji primanjkljaj, oziroma kjer je treba s podobnimi ukrepi spodbujati poselitev. Vsa naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
27. Mikrolokalna središča – Naselja Ilova gora (tip A), Luče (tip B), Škocjan (tip A), Sp. Slivnica (tip BC), Ponova vas (tip C2), Stara vas (tip B), Mlačevo (tip B) so delno ruralni centri, ki zaradi bližine močnejših središč izgubljajo svojo prvotno funkcijo, zadržijo pa posamezne dejavnosti (Mlačevo, Slivnica, Stara vas), delno pa so to središča, ki zaradi oddaljenosti od centrov višje stopnje potrebujejo vsaj osnovno oskrbo. Ta naselja bi morala glede na oddaljenost od centrov višje stopnje imeti funkcijo lokalnega centra-subcentralne vasi, vendar gravitacijsko zaledje ne predstavlja zadostne osnove za organizacijo potrebnih dejavnosti. V teh naseljih moramo prednostno stimulirati razvoj osnovne oskrbe in lokacije za obrtnike. 1.2.
28. zasnova namenske rabe prostora in preobrazba prostora (kartografski del plana karti 2,9; kartografski del UZ – karta 1) Zasnova namenske rabe je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25.000, za območje Šmarje – Grosuplje pa je izdelana urbanistična zasnova v merilu 1:
29. V dokumentaciji, ki je sestavni del dolgoročnega plana, so v merilu 1:5000 prikazane nekatere podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov: – trajno varovana kmetijska zemljišča (
30. območje kmetijskih zemljišč), – varovana območja, za katera so sprejeti odloki, – varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstvena območja vodnih virov, varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, – ureditvena območja naselij, – trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav in površine za vse ostale ureditve in posege izven naselij, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru. Evidenca se tekoče dopolnjuje z novimi podatki. V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami: – Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo potrebno urediti novih 80–100 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij. – Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča je pridobivanje kamnitih agregatov – skupaj približno 20 ha. – Manjši obseg preobrazbe kmetijskih in gozdnih zemljišč od sedaj planiranega bo na račun gradnje počitniških naselij. V veljavnih prostorsko izvedbenih aktih je vključno z že zazidanimi predvideno 207 ha površin za gradnjo teh naselij. Površine se ne bodo širile zaradi varstva vodnih virov ter varstva naravne in kulturne dediščine. – Za agro-operacije so določene obsežne površine v občini: približno 270 ha površin je predvidenih za hidromelioracije, dodatnih 1100 ha pa za agromelioracije. – OS Grosuplje bo z odlokom opredelil režim za skupno približno 3500 ha površin varstvenih območij vodnih virov, od tega 50 ha najožja območja, 500 in 2950 širša varstvena območja, kar bo vplivalo tako na zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne rabe prostora. – OS Grosuplje bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Na okvirno 150 ha kmetijskih in gozdnih površin bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora. – OS Grosuplje bo z odloki opredelil območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Na okvirno 100 ha gozdnih površin bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (v teh površinah so zajeti tudi gozdovi v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov) ter začetih degradacij. – Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektro-prenosnega omrežja bo na približno 50 ha (od tega 20 ha gozdnih površin) potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora. Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge: – Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in kompleksnih območij. – Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preverjeni z ustrezno izvedbeno dokumentacijo, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij. – Površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine. – Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe. – Zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih. – Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine. – Pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter kmetijstva, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine. – Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča s tem, da niso dopustna vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije). Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih. 1.
31. urbanistična zasnova (v nadaljevanju: UZ) Grosuplje – Šmarje-Sap (kartografski del UZ je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega plana) 1.3.
32. prostorski obseg območja (kartografski del UZ, karta 3) Sklenjeno urbanizirano območje Grosuplje – Šmarje-Sap v katerem bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, vključuje naselja Grosuplje z zajetimi naselji (Sp. Brvace, Cikava, Perovo, Jerova vas), Šmarje-Sap z Velikim vrhom, Malim vrhom in Tlakami. Ureditveni območji naselij Grosuplje in Šmarje-Sap sta glede na planirano namembnost razčlenjeni na ožja ureditvena območja – prostorske planske celote (PPC). 1.3.
33. cilji in skupni interesi Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in urbanističnim urejanjem so: – Razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in (ali) dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd. – Sanacija negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire: ureditev osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejenje vodotokov, varovanja pred poplavami, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd. – Zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi pretežno ruralnimi naselji in krajino. 1.3.
34. usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin Grosuplja in Šmarja-Sap: – Število prebivalcev v ureditvenem območju Grosuplje se bo v obdobju 1991–2000 povečalo za 1000 – 1200 prebivalcev, v ureditvenem območju Šmarje-Sap pa za približno 200 prebivalcev. V urbaniziranem območju Grosuplje –Šmarje-Sap bo živelo leta 2000 predvidoma 8.000 – 8.500 prebivalcev. – Za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v obdobju 1996–2000 zgradili 300 – 400 novih stanovanj ter obnovili in nadomestili del dotrajanih stanovanj. – Pospeševali bomo razvoj “Gospodarske cone” v Grosupljem ter razvoj drobnega gospodarstva in obrti na primernih načrtovanih lokacijah, z ugodno ponudbo bomo pritegnili investitorje iz širšega območja. V ureditvena območja ostalih naselij bomo usmerjali razvoj nemoteče obrti. – V Grosupljem bomo razvijali oskrbne in storitvene dejavnosti za boljšo oskrbo ožjega in najširšega (občinskega) zaledja; z dobro ponudbo bomo ustvarjali pogoje za postopen razvoj regionalno pomembnih funkcij. V Šmarju-Sap bomo dopolnjevali in izboljševali kvaliteto oskrbnih dejavnosti, ki sodijo v lokalno središče z gravitacijskim zaledjem do 3000 prebivalcev. – Zagotovili bomo nadaljnji razvoj državnega in zasebnega kmetijstva v tradicionalnih kmetijskih in namenskih ureditvenih območjih naselij. Za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v pretežno ruralnih naseljih in delih naselij prednostno razvijali kmečka gospodarstva, kmetijam v urbanih območjih pa bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije. – Vsa naselja v območju UZ imajo zaradi lege sredi najkvalitetnejših kmetijskih površin omejene možnosti razvoja, kar je že upoštevano pri globalni zasnovi dolgoročne poselitve v občini. – Grosuplje ima prostorske možnosti za razvoj v obliki strnjene aglomeracije v smeri proti Jerovi vasi in proti Brvacam. Pogoj za razvoj naselja na zahodni del Grosuplja je opustitev farme Brvace. – Prednostna usmeritev prostorskega razvoja je boljša izkoriščenost obstoječih površin naselja. Z ureditvijo sedanjega centralnega območja Grosuplje je mogoče zagotoviti pretežne potrebne površine za razvoj centralnih mestnih funkcij in precejšen obseg stanovanjske (blokovne) gradnje. – Za razvoj gospodarske cone (regionalnega pomena) so namenjene za potrebe po letu 2000 sklenjene površine “Gospodarske cone” jugozahodno od železnice. Za razvoj komunalnih dejavnosti in drobnega gospodarstva so namenjene površine v komunalni coni “Rožna dolina”; dodatne površine za razvoj obrti in drobnega gospodarstva bomo zagotovili v okviru obrtne cone “Rožna dolina II.”, obrtno – stanovanjske cone v Brezju, na območju proizvodno servisne cone Eurotrans in na območju oskrbno turističnega centra pri motelu. – Do leta 2000 bomo usmerjali razvoj in s tem povezano urejanje stavbnih zemljišč predvsem v ureditveno območje Grosupljega, v ostalih naseljih pa planiramo predvsem zapolnitve in ureditve pretežno že pozidanih območij. – Zg. Brvace ostanejo kmečko naselje, namenjeno izključno gradnji stanovanjskih in gospodarskih objektov kmečkih gospodarstev. – Naselje Šmarje-Sap se bo razvijalo predvsem v sedanjih mejah naselja. Manjše nove površine za pozidavo med regionalno cesto in železnico so primerne predvsem za razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti. – Naselja Tlake, Mali vrh in Veliki vrh so prostorsko omejena na razvoj v mejah sedanjih pretežno pozidanih površin naselij, kjer so možne zapolnitve in prenova obstoječega stavbnega fonda. 1.3.4 zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora (kartografski del UZ, karti 2, 3, namenska raba prostora na karti 1) Stanovanjska graditev V tabeli “Razmestitev prebivalcev stanovanj in delovnih mest v ureditvenih območjih naselij” so prikazana obstoječa in planirana stanovanjska območja ter zmogljivost območij, v tabeli “Bilanca površin” pa sedanje in obseg potrebnih novih površin. Navedena vsebina je prikazana v kartografskem delu UZ na kartah št. 1 in
35. Usmeritve za razmestitev, obseg in obliko stanovanjske graditve ter postopnost priprave in urejanja stavbnih zemljišč so: – Na podlagi pričakovane rasti števila gospodinjstev in stanovanjskega primanjkljaja bo potrebno poprečno letno zgraditi 45 stanovanjskih enot. – Razmerje med stanovanji v blokih in v enodružinskih hišah bo v ureditvenem območju Grosupljega približno 20:
36. – V ureditvenem območju Šmarje-Sap bo prevladovala gradnja prosto stoječih enodružinskih hiš; v centralnem območju Šmarje je mogoča gradnja strnjenih stanovanjsko – poslovnih večnadstropnih zgradb. – V ureditvenih območjih ostalih naselij bomo zagotovili gradnjo prosto stoječih enodružinskih hiš na še prostih parcelah. – V vseh ureditvenih območjih naselij bomo stimulirali prenovo in sanacijo stanovanjskega fonda. Kompleksno stanovanjsko graditev bomo v obdobju 1996–2000 usmerjali v naslednja območja: Blokovna stanovanjska gradnja-gostota 150-200 preb./ha – G6 Mrzle njive II. 80 stanovanj – G5 Klinčkar 50 stanovanj – G5 Davkarija 10 stanovanj – G5 Pri pošti 10 stanovanj Enodružinska gradnja – G8 Dvori III. 40 stanovanj Pripraviti je treba stavbna zemljišča na območju farme Sp. Brvace. Stanovanjska graditev na območju G5-Adamičeva, Pri pošti, Davkarija, G8 – Stari gasilni dom, ŠS3 – Staro pokopališče, Staro jedro, Šola bo potekala usklajeno z gradnjo objektov za družbene in oskrbne dejavnosti v prvi fazi v obliki zapolnitev in delne prenove osrednjega dela naselij. Območja za razvoj centralnih dejavnosti Sistem centralnih območij tvorijo: – sedanje osnovno centralno območje Grosupljega kot upravni, kulturni, oskrbni in prometni center z možnostjo širitve proti zahodu; v novem delu centra med železnico in Taborsko cesto so namenjene površine tudi za razvoj še nedefiniranih regionalnih funkcij; v vzhodnem delu naselja se je oblikoval subcenter na Mrzlih njivah – kompleks centralne osnovne šole z igrišči: vrtec, trgovina, možnost dopolnilne ponudbe, – drugi subcenter Grosuplja se bo razvijal ob Grosupeljščici v kulturno-izobraževalno-rekreacijsko območje (program graščine Brinje, mestni park, športna dvorana, športni park), ki se dopolnjuje s kompleksom nove osnovne šole in doma starejših občanov ter z dejavnostmi za dnevno oskrbo (vrtec, trgovina, storitvena obrt), – tretji subcenter se bo lahko oblikoval v sklopu načrtovane stanovanjska gradnje Brvace, s tem, da bo zadovoljeval potrebe prebivalcev tega območja, – center Šmarje-Sap bo zadovoljeval dnevne potrebe prebivalcev krajevne skupnosti, – v ureditvenih območjih ostalih naselij bodo posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev naselja. Oskrbne (terciarne) dejavnosti Trgovina: Grosuplje se razvija v močnejše občinsko nakupovalno središče, kar upoštevamo pri prostorski razmestitvi in dimenzioniranju potrebnih površin za izjemne, občasne in dnevne nakupe. Specializirane trgovine in tržnica, trgovina ipd. bodo v mestnem središču (G5 in G8). Ob priključku na avtocesto se bo zgradil turistično-oskrbovalni center regijskega značaja. Za dnevno oskrbo prebivalcev bodo trgovine enakomerno razmeščene po stanovanjskih območjih Grosupljega oziroma v ureditvenih območjih ostalih naselij. Nove lokacije bomo zagotovili v G8 Dvori III., B2 – Stara pošta, ŠS2-Šmarje, T1-Tlake. Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom in skladišča bomo razvijali v sklopu “Gospodarske cone Grosuplje”. Lokacija trgovine z repro- in gradbenim materialom pri Kulturnem domu Grosuplje je neprimerna. Ureditev omrežja trgovin bo potekala skladno z investicijskimi možnostmi in stanovanjsko izgradnjo. Obrt: Specializirano obrt bomo usmerjali predvsem v centralno območje Grosupljega (G5), osebne storitve bodo razporejene po pretežno stanovanjskih območjih in naseljih, storitve gospodinjstvom in tehnične storitve pa se lokacijsko usmerjajo v obrtne cone (G10 – Rožna dolina in G11 – Gospodarska cona Bičje, ŠS 2 – Razdrto). Posebno pozornost bomo posvetili zagotovitvi poslovnih prostorov za razvoj obrti v območju G5 – Grosuplje – center, tako pri gradnji novih objektov kot pri prenovi, kakor tudi izboru obrtnih dejavnosti. V ostalih območjih Grosupljega in drugih naseljih bomo z lokacijsko politiko spodbujali razvoj obrti, vendar dosledno usmerjali moteče dejavnosti v obrtne cone – obrtna cona V pentlji (C1 – Cikava). Gostinstvo in turizem: Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bo pretežno pokrival motel. V primeru večjega razvoja turizma je smiselno v ponudbo vključevati predvsem ustrezno obnovljeno stavbno dediščino (Praproče, Staro pošto Brvace, gradič Brinje, Boštanj, Zavrh), ki je privlačna tako za domače kot tuje goste. Manjši gostinski lokali (gostilne, restavracije, bifeji, slaščičarne itd.) bodo predvsem v centralnih območjih naselij, v območjih rekreacijskih con in pri pomembnejši naravni in kulturni dediščini. Družbene dejavnosti Otroško varstvo: Ob upoštevanju čim boljše dostopnosti do vrtcev čim večjemu številu vključenih otrok, bomo v Grosupljem poleg sedanjih zmogljivosti zagotovili lokaciji za nov vrtec v bližini Dvorov – grad Brinje (200-220 otrok), dodatne prostore na obstoječi lokaciji na Trubarjevi in v kasnejši fazi eventualno Sp. Brvace. Omogočili bomo dejavnost otroškega varstva pri koncesionarjih. Osnovno šolstvo: Ob nespremenjenih šolskih okoliših bo poleg šole na Mrzlih njivah in enote na Adamičevi potrebna gradnja nove osnovne šole v Grosupljem in sicer v območju “Nova šola Brinje”, ki bo razbremenila staro šolo na Adamičevi cesti. Skladno s potrebami je razširjena Osnovna šola Šmarje. Kultura: Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino. V območju G5 – Družbeni dom je predvidena izgradnja večje sejne sobe in ureditev galerijskega prostora. Večnamenski kulturni dom bomo gradili na območju centra Grosuplja ob sedanji lokaciji. Prostore za kulturno dejavnost bomo uredili tudi v okviru osnovnih šol. Lokacijo za nov verski objekt bomo poiskali v severo-vzhodnem delu Grosupljega. Zdravstveno varstvo: Zdravstveni dom se bo razvijal na območju sedanje lokacije. Socialno skrbstvo: Dom starejših občanov se bo urejal na sedanji lokaciji. Upravne, javne in finančne službe: V okviru zapolnitev in prenove sedanjega osrednjega dela Grosupljega (G5 – Upravni center in G5 – Davkarija) bomo zagotovili potrebne nove površine za razvoj teh dejavnosti. Šport in rekreacija, mestno zelenje: Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerjali v šolsko – športni center Nova šola Brinje, kjer načrtujemo gradnjo športne dvorane. Zunanje športno rekreacijske površine je treba smiselno povezovati z rekreacijskim območjem Motela in potokom Grosupeljščico. Poleg športnih igrišč (tenis, rokomet, košarka) bo v center vključen stadion, rekreacijska pot ob Grosupeljščici pa se bo nadaljevala na Koščakov hrib. Poleg zelenih površin in igrišč ob šolah in vrtcih bomo urejali manjše površine za igro otrok in odraslih v sklopu vseh stanovanjskih območij. Na območjih izven ureditvenih območij naselij načrtujemo več rekreacijskih con z različno namembnostjo – trim in sprehajalne poti, konjeništvo, skakalnica s spremljajočim programom, igre z žogo itd. Sistem zelenih površin v Grosupljem tvorijo zeleni pas ob Grosupeljščici, Koščakov hrib, vrh hriba pri cerkvi Sv. Mihaela, gozd Smrekec (ustrezno obnovljen), pokopališče z vrtnarijo. Vsa ta območja bodo povezana s sistemom pešaških in kolesarskih poti z drevesnimi nasadi. Intenzivne nasade mestnega zelenja bomo uredili: – G8 – Stari gasilni dom postane mestna tržnica z mestnim parkom – na področju “upravnega centra” – na vpadnicah v Grosuplje in pomembnejših križiščih – znotraj industrijske cone, – ob robovih naselja (prehod urbane aglomeracije v kulturno krajino), – posebno pozornost je treba nameniti kvalitetni ureditvi obstoječih zelenih elementov in mikro urbane opreme, urediti je treba tlakovane površine mesta. V ostalih naseljih bomo skrbeli, da se: – uredijo zelenice in zasaditve v centralnem območju Šmarja (vključno z ustrezno ureditvijo pokopališča v mirovanju), – čim bolj enotno uredi regionalna cesta z obojestransko zasaditvijo drevoreda (kjer je to mogoče), – ohrani avtohtono drevje in parcelacija (žive meje) predvsem na robovih naselij, – uredijo igrišča tudi v manjših naseljih. Proizvodne, industrijske, komunalno-servisne in transportne dejavnosti Razvoj industrije, gradbeništva in transportnih organizacij bomo usmerjali v območje Gospodarske cone Bičje. Uredili bomo zemljišča med železnico in novo industrijsko cesto. Na zemljišču Eurotransa se predvidi nove dejavnosti: – Petrolov avtocenter z bencinsko črpalko, – objekt za transportno blagovno dejavnost, – objekti za drobno gospodarstvo. Komunalne dejavnosti se bodo razvijale v komunalni coni “Pri Bambiču”. Proizvodno obrt bomo usmerjali v obrtne cone “Rožna dolina II.”, območje pri čistilni napravi, v gospodarski coni Bičje in stanovanjsko-obrtni coni Brezje. Prometno omrežje in naprave: Zasnova prometnega omrežja, naprav in ureditev ter kriteriji za urejanje so prikazani v kartografskem delu. Osnovno cestno omrežje: Nosilec cestnega prometa v območju urbanistične zasnove so regionalne ceste, ki so v Grosupljem in Šmarju povezane z avtocesto in na katero se navezuje prometno omrežje naselij. Za ureditev načrtovane zasnove cestnega omrežja v Grosupljem so prednostne naslednje naloge: – izgradnja nadvoza nad železnico ter izgradnjo ceste na območju pod zadrževalnikom Bičje skozi Gospodarsko cono Grosuplje (istočasno industrijska cesta), – ureditev križišča nove ceste proti Jerovi vasi z Adamičevo cesto in cesto na Krko (uskladitev z DDC), – gradnja novega mosta čez železnico (jugozahodno od sedanjega) in rekonstrukcija Taborske ceste (delno po novi trasi), – z ureditvijo novega nadvoza pri stari pošti v Brvacah se preuredi sedanje križišče Kadunčeve ceste z železnico skladno s koridorjem nove železniške postaje, – rekonstrukcija regionalne ceste 331 na odseku Cikava – Kadunčeva cesta, Grosuplje (uskladitev z DDC), – ostalo obstoječe cestno omrežje bomo postopoma obnovili in izboljšali skladno s kategorizacijo cest, določeno z zasnovo cestnega omrežja, – po izgradnji protihrupne zaščite ob naselju Jerova vas in dokončanju nove ceste in križišča pri “Kovinastroju” bo možna prekategorizacija Ceste ob Grosupeljščici v regionalno, Ljubljanska cesta pa postane lokalna prometnica. V ureditvenih območjih ostalih naselij je prednostna naloga modernizacija in rekonstrukcija regionalnih cest (asfaltiranje, razširitev cestišč, pločniki, kjer je mogoče kolesarske steze, ureditev križišč z lokalnimi cestami). Bencinski servis: Opusti se sedanja črpalka ob Ljubljanski cesti ter načrtuje novo v turistično – oskrbovalnem centru pri Motelu in na zemljišču Eurotransa ob regionalni cesti Šmarje-Sap – Grosuplje. Železnica: Planirana je posodobitev obstoječega in gradnja novega drugega tira glavne proge II Ljubljana – Grosuplje, s predvidenimi postajami oziroma postajališči tlake, Šmarje-Sap, Cikaca (po potrebi Brvace), Grosuplje. Na postaji Grosuplje je predvidena večja rekonstrukcija in premik železniške proge na novo traso pred uvozom na postajo Grosuplje. Javni potniški in blagovni promet: Z javnim potniškim prometom bodo naselja v območju UZ predvsem dobro povezana z Ljubljano, naselje Grosuplje pa tudi z ostalimi naselji in območji v občini in regiji. Linija primestnega avtobusa poteka po regionalni cesti, v Grosupljem pa ima zanke, ki so nakazane v kartografski prilogi karte
37. Potniški prometni terminal ostane na sedanji lokaciji v Grosupljem z boljšo ureditvijo in povezavo avtobusne, železniške postaje, taksi službe ter ureditvijo parkirišč. Avtobusna postajališča bomo urejali na približno 400 m v ureditvenem območju Grosupljega, v ostalih naseljih na sedanjih točkah. Železniška postajališča (razen v Šmarju-Sap, ki ostane na sedanji lokaciji) bomo določili s prostorskimi izvedbenimi akti. Pešaške in kolesarske poti: (kartografski del UZ, karta 4). V Grosupljem je prednostnega pomena povezava posameznih pretežno stanovanjskih območij z rekreacijskimi površinami in centrom naselja ter z delovnimi mesti v industrijski coni. Pomembno je vzdrževanje okoliških krajevnih poti za kolesarjenje. Komunalna oskrba in vodnogospodarsko urejanje Zasnova komunalnega omrežja in naprav ter vodnogospodarske ureditve so prikazane v kartografskem delu plana, karta
38. Oskrba z vodo: Območje je deficitarno pri oskrbi s pitno vodo. Glavni viri in zaloge pitne vode so na severnem – dolomitnem delu občine, več manjših pa na jugozahodu in jugovzhodu. Treba je racionalizirati porabo vode. Obrt in industrijo, ki rabi veliko vode, v prostor občine ne umeščamo. Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je izboljšanje oskrbe v Grosupljem: nadomestitev površinskih zajetij z zajemom pitne vode iz globokih vrtin na dolomitnem področju, ter vgradnja ustreznih naprav za izboljšanje kvalitete pitne vode, za višje ležeče predele izgradnja novih vodohranov in odpiranje novih virov, rekonstrukcija omrežja, zagotovitev tehnološke vode za industrijo z gradnjo zadrževalnika Podlomščica. Za potrebe namakanja je treba zgraditi majhne, lokalne zadrževalnike. Odvajanje odpadnih voda: Glavna naloga je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Grosupljem, Šmarju in v naseljih v neposredni bližini ter obvezno priključevanje vseh območij na skupno omrežje. Sedanjo čistilno napravo Grosuplje je treba razširiti (20.000 EE) in sanirati tako, da bo stopnja očiščenja večja. Oskrba z električno energijo: Oskrba z električno energijo bo zagotovljena z razširitvijo sedanje RTP Grosuplje 110/20 kV z dodatnim transformatorjem 20 MVA ter s postopno izgradnjo srednjenapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja. V urbanistični zasnovi so upoštevani rezervati za 2 x 110 kV in 200 kV sistem daljnovodov. V strnjenem naselju bomo skladno s sistemom izgradnje naselja kablirali 20 kV daljnovode. Oskrba s toplotno energijo: Na področju oskrbe z energijo je zaradi neugodnih klimatskih razmer prednostnega pomena ureditev toplarne ob Grosupeljščici in izbor primernega vira za pridobivanje toplote. Nova toplarna bo v gospodarski coni, med seboj ju je treba povezati, možnosti postopne izgradnje lokalnih toplarn in priključevanja območij na toplovod pa moramo opredeliti s posebno študijo. Ob pričakovanem razvoju industrije, obrti in rasti števila gospodinjstev bi bila najprimernejša kompletna oskrba s plinom, kar bi tudi zmanjšalo potrebe po električni energiji. Dopustiti je treba možnost centralne plinske postaje in plinskega razvodnega sistema, kar bi izboljšalo ekološko sliko zraka. TT promet: Telefonski naročniki v naseljih iz območja UZ Grosuplje bodo priključeni na ATC Grosuplje s kapaciteto 5000 priključkov. Končne telefonske centrale bodo locirane v Šmarju, Račni, Žalni, Št. Juriju in na Polici. V sklopu javnega omrežja za prenos podatkov bo v Grosupljem urejen multipleksor. Pošta bo v Grosupljem in Šmarju-Sap. Obramba pred visokimi vodami: Poleg ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti Grosupeljščice, Bičja in Podlomščice (ureditev kanalizacije) in rednega čiščenja strug, bodo potrebne vodnogospodarske ureditve potoka Bičje – suhi zadrževalnik Bičje, ki bodo vsebovale nasipanje terena za graditev v gospodarski coni in po potrebi regulacijo struge v skladu z bodočo prometno, komunalno in gradbeno ureditvijo območja. Zgraditi je potrebno suhi zadrževalnik Veliki potok, zadostno varovanje pa bo doseženo šele z izgradnjo zadrževalnika Podlomščica (mokri ali suhi). Pokopališča: Na sedanjih lokacijah UZ bomo širili in urejali pokopališči v Grosupljem in Šmarju-Sap. Zbiranje in ravnanje z odpadki: Nadaljevati je treba z ločenim zbiranjem odpadkov, za kar je treba še posebej vztrajno izobraževalno delovati. Sedanje odlagališče ne zadošča za odlaganje komunalnih odpadkov do leta 2000, zato je treba pripraviti novo odlagališče s sortirnico, prekladalno postajo in kompostarno, z možnostjo predelave ali odvozom sekundarnih snovi, ki še imajo tržno vrednost. V celotnem območju občine bomo zagotovili redno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov na centralno občinsko odlagališče. Ravnanje s posebnimi odpadki bomo organizirali na regionalni ravni. Kmetijstvo in gozdarstvo V območju Grosuplje – Šmarje-Sap bo, ne glede na planirani urbani razvoj, ostalo kmetijstvo pomembna gospodarska panoga. Obdelovanje kmetijskih zemljišč je povezano z razvojem obstoječih kmetijskih gospodarstev. Strokovno pomoč in oskrbo kmetovalcev bosta organizirali Kmetijska zadruga Grosuplje in kmetijsko svetovalna služba, zdravstveno varstvo živali pa Veterinarski zavod Ljubljanske regije, poslovna enota Grosuplje. V okviru ureditvenih območij naselij v območju urbanistične zasnove je 536 ha kmetijskih zemljišč, od tega 234 ha trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Do leta 2000 je predvidena preobrazba približno 70 ha slabših, predvsem močvirnih kmetijskih zemljišč, v stavbna zemljišča, od tega 11 ha zemljišč II. kategorije. Kmetijska zemljišča, za katera je v UZ predvidena preobrazba v stavbna zemljišča, so namenjena kmetijski proizvodnji do obdobja, ko bo s srednjeročnim planom občine sprejeta sprememba namembnosti. Večja vlaganja v urejanje teh zemljišč niso dopustna (melioracije, nasadi itd.). Vsa gozdna zemljišča v ureditvenih območjih naselij so gozdovi s posebnim namenom, v katerih je potrebno pri gospodarjenju upoštevati varstvene režime, določene z dolgoročnim planom. Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva v ureditvenih območjih naselij so prikazane na karti 1 in kartografski dokumentaciji. 1.3.
39. usmeritve za urbanistično urejanje in načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA); (kartografski del UZ – karta 6) Usmeritve za urbanistično urejanje in s tem povezana izdelava PIA so prikazane po ureditvenih območjih naselij, ki so za naselji Grosuplje in Šmarje-Sap dodatno razčlenjena na prostorske planske celote (PPC) opredeljene glede na pretežno namensko rabo ali (in) enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti. Členitev ureditvenih območij, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter načini urejanja z vrstami PIA so prikazani v kartografskem delu UZ, karte 2, 3, 6,
40. Ureditveno območje Grosuplje Legenda: Šifra območja pomeni: G naziv naselja (G Grosuplje, B Brvace, ŠS Šmarje-Sap, C Cikava) 1 tekoča številka Območja: G1 – Pod gozdom Značaj: Novejše pretežno zaključeno stanovanjsko območje Planirani posegi: Razširitev zdravstvenega doma, ureditev okolice Koščakove hiše, ureditev dostopa na Koščakov hrib. Načini urejanja: Pas ob Adamičevi cesti se ureja na podlagi določil ureditvenega načrta Adamičeva, ostalo območje s prostorskimi ureditvenimi pogoji. G2 – Brinje Značaj: Pretežno zaključeno stanovanjsko območje Planirani posegi: Preveriti možnosti zapolnitev na še prostih parcelah in z ustrezno prenovo območja starega naselja Stranska vas; ureditev osrednje pešaške povezave center Grosupljega – Dvori – Dom starejših občanov. Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji, po potrebi ureditveni načrt za prenovo Stranske vasi (v kasnejši fazi), pas ob Adamičevi cesti se ureja na podlagi določil ureditvenega načrta Adamičeva. G3 – Pri mostu Značaj: Pretežno pozidano stanovanjsko območje, posamezne kmetije znotraj urbane enodružinske zazidave. Planirani posegi: Pozidava se na vzhodni strani zaključi z nizom stanovanjskih enodružinskih hiš po določilih prostorsko ureditvenih pogojev. Za perspektivne kmetije bo v kasnejši fazi smiselno zagotoviti primernejše lokacije. Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji. G4 – Jerova vas Značaj: Pretežno kmečko naselje s pripadajočimi njivami in travniki. Planirani posegi: Obnova stavbnega fonda, možna novogradnja kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, novogradnja po dolini proti avtocesti. Možna je obrt, ki ne bo v konfliktu z obstoječimi rabami prostora. Ob Grosupeljščici se uredi obrečna sprehajalna pot, ki poteka od AC na severu do železnice na jugu. Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji, za rečni prostor ureditveni načrt Vodna pot. G5 – Grosuplje center Značaj: Osrednje območje naselja, nenačrtno pozidano; vrednota, ki se obvezno ohrani je drevored ob Kolodvorski cesti in območje spomenika L. Adamiča. Planirani posegi: Postopna ureditev v mestno središče s primernimi prostori za občinsko upravo in druge poslovne prostore, trgovino in storitve, tržnico, centralno avtobusno in železniško postajo, parkirišča itd.; smiselna je tudi gradnja poslovno stanovanjskih objektov. Kvaliteten urbani ambient bo mogoče ustvariti le ob postopnem rušenju najbolj neprimerno lociranih in nekvalitetnih objektov – Kolodvorska 3, Taborska 2, 4, 6, 10 in pomožnih objektov na Kolodvorski 3, 9,
41. Zazidalni Ureditveni načrti Pri pošti, Davkarija, Družbeni dom, Upravni center, Klinčkar, Adamičeva, in določila prostorsko ureditvenih pogojev. G6 – Mrzle njive Značaj: Pretežno pozidano stanovanjsko območje s šolskim kompleksom. Planirani posegi: Postopna prenova starih objektov ob zahodnem robu, ureditev novega mostu čez železnico v gospodarsko cono, zapolnitve še prostih parcel s stanovanjsko blokovno gradnjo, zaključitev javnega programa pri trgovini, dokončanje cestnih povezav med Taborsko in območjem šole. Načini urejanja: Zazidalni načrt Mrzle njive II., ki območje ureja s stanovanjsko blokovno gradnjo, ureditveni načrt Nadvoz, ki na novo ureja promet pri nadvozu in prostorski ureditveni pogoji. G7 – Na hribu Značaj: Pretežno stanovanjsko območje, delno ostanki starega vaškega naselja, delno novejša enodružinska zazidava. Značilen vrh hriba s staro in novo cerkvijo; arheološko območje II. in III. stopnje. Planirani posegi: Večja ureditvena in prenovitvena dela za ureditev kulturnega in verskega centra, postopna prenova starega stavbnega fonda; parkovna in prometna ureditev vrha hriba, odstranitev dotrajanih objektov, prenova in revitalizacija kvalitetne stavbne dediščine, lastnikom omogočiti nadomestno gradnjo na drugih lokacijah. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. G8 – Ob Grosupeljščici Značaj: Stanovanjsko centralno območje v izgradnji, bloki in enodružinska strnjena gradnja, šola, telovadnica, vrtec, športna igrišča, park; posebna vrednota gradič Brinje. Planirani posegi: Izgradnja območja bo potekala fazno Načini urejanja: Zazidalni načrt Dvori III., zazidalni načrt Nova šola Brinje, ureditveni načrt Stari gasilni dom, ureditveni načrt Vodna pot, prostorski ureditveni pogoji G9 – Motel Značaj: Območje ob avtocesti (v nadaljevanju AC), Motel, obstoječe družinske hiše. Planirani posegi: Ob Motelu se razvija dopolnilni rekreacijski turistični program in razširitev motelskih uslug. V prostoru med priključkom na AC in potokom ter AC in cesto za Jerovo vas se načrtuje nov turistično-oskrbovalni center: lokacija bencinskega servisa, uslužnostnih servisov, trgovskih hiš in drugih gostinskih in storitvenih lokalov. Rekreacijski program na koncu naselja ob potoku. Načini urejanja: Pri Motelu PUP, za trikotnik AC, cesta v Jerovo vas in potok Grosupeljščica zazidalni načrt Turistično oskrbovalni center II. in III., Ureditveni načrt Vodna pot. G10 – Rožna dolina Značaj: komunalna in obrtno stanovanjska cona; rezervati za širitev obstoječih podjetij Planirani posegi: gradnja nove ceste, postopna izgradnja novih obrtnih objektov ob potoku pred železnico, zaključek z rekreacijskim programom ob potoku. Način urejanja: prostorski ureditveni pogoji. Zazidalni načrt za novo obrtno cono Rožna dolina II in ureditveni načrt Pri Bambiču. G11 – Gospodarska cona Bičje Značaj: območje s posameznimi podjetji z možnostjo ureditve v gospodarsko cono regionalnega pomena, ob robu cone možne lokacije obrtnih con (ob Taborski cesti in pri Brezju) Planirani posegi: ureditev cestnega omrežja, industrijskih tirov, komunalnega omrežja in toplarne, širitev obstoječih podjetij, gradnja nove železniške postaje, pešaški most (ali podhod) pri železniški postaji: obvezne ozelenitve ob železnici, ohranitev dela prvotnega, predvsem vodnega biotopa, nadomestiti gozd Smrekec z novo parkovno zasaditvijo. Načini urejanja: enotna programska zasnova za celotno območje, zazidalni načrti za posamezne faze izgradnje. G12 – Koščakov hrib Značaj: krajinsko značilen element, priljubljena točka za oddih krajanov, arheološko območje I. stopnje Planirani posegi: ureditve poti s poudarkom na boljši povezanosti z naseljem, parkovne ureditve, trim steza, ureditev opuščenega kamnoloma za prireditve na prostem Načini urejanja: ureditveni načrt, določila prostorsko ureditvenih pogojev. G13 – Pokopališče Značaj: kmetijske površine na katere se postopoma širi sedanje pokopališče; obrt in industrija se ne širita, prav tako ne stanovanjska gradnja. Planirani posegi: postopna širitev pokopališča, ureditev obvozne ceste ob južnem robu območja (prestavitev lokalne povezave zaradi ureditve pokopališča); ureditev vrtnarije Načini urejanja: ureditveni načrt za pokopališče, prostorski ureditveni pogoji za ostale posege. B2 – Spodnje Brvace Značaj: rezervat za dolgoročno širitev Grosupljega; v pasu med regionalno cesto, obvozne ceste pod zadrževalnikom in železnico možnost razvoja regionalno pomembnih dejavnosti Planirani posegi: rušitev hlevov in ureditev stanovanjskega otoka s servisi in trgovino; z opustitvijo dejavnosti Eurotransa se na zemljišču predvidi nove dejavnosti: – bencinski servis z avtocentrom, – objekt za transportno-blagovno dejavnost, – objekti za drobno gospodarstvo. Načini urejanja: zazidalni načrt Eurotrans in prostorski ureditveni pogoji. Ureditveno območje Šmarje-Sap SŠ1 – Farovški hrib Značaj: naselje enodružinskih hiš ob kmečkem jedru na robu najkvalitetnejših kmetijskih površin. Planirani posegi: zasaditve in ureditve za zmanjševanje vpliva avtoceste; zagotovitev lokacij za gradnjo kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih objektov; upoštevati krajinsko podobo in arheološko območje, nadomestne lokacije za rušene objekte. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. SŠ2 – Razdrto Značaj: obcestno urbano naselje, zraščeno z naseljem Šmarje, kamnolom ob južnem robu naselja kot moteč element (izven območja). Planirani posegi: zapolnitve obcestne zazidave in nadomestna gradnja ob upoštevanju odmikov od cestišča; gradnja priključka avtoceste s križiščem magistralne in regionalne ceste; ohraniti in urediti nezazidane površine okrog cerkve sv. Križa. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji, lokacijski načrt za izgradnjo priključka na avtocesto in magistralno cesto. SŠ3 – Šmarje Značaj: tradicionalni center, ki se je razvil v primestno urbano naselje; lega ob robu najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč omejuje nadaljnjo širitev naselja. Planirani posegi: ureditev osrednjega območja naselja, širitev šole, ureditev drugega tira železnice in območja ob železniški postaji – parkirišča, obrtna cona; zapolnitve prostih parcel, ureditev regionalne ceste in povezave s Farovškim hribom ter druge ureditve v zvezi z gradnjo avtoceste; širitev pokopališča, ureditev jedra naselja s centralnimi in stanovanjskimi objekti, prenoviti in revitalizirati je treba pomembno stavbno dediščino; Načini urejanja: ureditveni načrt za osrednje območje naselja Staro pokopališče, Staro jedro, Šola, Trgovski center, na podlagi enotnih programskih zasnov, ureditveni načrt za pokopališče Na hribu, prostorski ureditveni pogoji za ostale posege. SŠ4 – Sap Značaj: staro kmečko naselje, ki je z urbano enodružinsko gradnjo zraščeno z naseljem Šmarje; lega ob robu kmetijskih zemljišč omejuje nadaljnjo širitev naselja. Planirani posegi: gradnja stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov, zapolnitve še prostih parcel, ureditev regionalne ceste in ceste proti Lipoglavu (križanje z železnico), ureditev drugega tira železnice Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji Ureditveno območje Cikava C1 – Cikava Značaj: urbana stanovanjska gradnja prevladuje nad prvotno kmečko, lega ob loku najkvalitetnejših kmetijskih površin omejuje nadaljnjo širitev naselja. Planirani posegi: zapolnitve na prostih površinah znotraj naselja, nadomestna gradnja; ureditev križanja regionalne ceste in železnice z zapornicami; ureditev križanja ceste proti Selam z železnico, kasneje ureditev železniškega postajališča in drugega tira železnice, ureditev manjše obrtne cone v pentlji avtoceste. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. Zazidalni načrt Pentlja za obrtno cono ob avtocesti. Ureditveno območje Tlake T1 – Tlake Značaj: naselje urbanih enodružinskih hiš na pobočju na podlagi izdelanega zazidalnega načrta; kmečko naselje med regionalno cesto in barjansko ravnino Predvideni posegi: pozidava roba ravnine med starim in novim naseljem z enodružinskimi objekti; gradnjo prilagoditi barjanskemu terenu, ohraniti cezuro med ruralnim naseljem in novo gradnjo, upoštevati njegov funkcionalni prostor; rezervirati lokacijo za trgovino; upoštevati arheološko območje (
42. varstveni režim); gradnja
43. tira primestne železnice in postajališča. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. Ureditveno območje Mali Vrh MV1 – Mali vrh Značaj: relativno dobro ohranjena prvotna zasnova kmečkega naselja; posamezne novogradnje na najkvalitetnejši kmetijski zemlji. Predvideni posegi: urejanje kmetijskih gospodarstev, prenova v okviru meja sedanjega naselja. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. VV1 – Veliki Vrh Značaj: naselje enodružinskih hiš ob kmečkem jedru sredi najkvalitetnejših kmetijskih površin pri priključku na avtocesto. Predvideni posegi: zazidljivo območje se zaključi v sedanjem obsegu; možna je previdna širitev proti severu in gradnja kmečkih stanovanjskih in gospodarskih objektov in zapolnitve na prostih parcelah znotraj območja; obvezna zasaditev zelene bariere med avtocesto in naseljem. Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. 1.3.
44. obvezna izhodišča in usmeritve za uresničevanje urbanistične zasnove Obvezna izhodišča V
45. poglavju tega plana so opredeljena obvezna izhodišča dolgoročnega plana Slovenije za obdobje 1986–2000 in obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Grosuplje, ki so jih vsi udeleženci v planiranju dolžni upoštevati pri pripravi in sprejemanju svojih srednjeročnih planov. Znotraj ureditvenih območij posameznih naselij je pri pripravi srednjeročnih planov obvezno upoštevati izhodišča dolgoročnega programa, zasnovo organizacije, namensko rabo in varovana območja. V družbenem planu se predvsem s programskimi zasnovami ti elementi podrobneje razčlenijo. Zaporednost kompleksne graditve V Grosuplju bomo blokovno gradnjo izvedli na Mrzlih njivah, nato pa z gradnjo nadaljevali v ureditvenih območjih centra – Klinčkar, davkarija, Pri pošti. Za individualno, vrstno in verižno stanovanjsko gradnjo bomo fazno izvajali Dvore III po dolini proti avtocesti. Storitvene in uslužnostne dejavnosti bomo omogočili predvsem v centrih naselij, oskrbno turistično cono pa bomo razvili pri Motelu Grosuplje. Za proizvodno dejavnost bomo omogočili parcele najprej v obrtnih conah, nato pa v gospodarski coni Grosuplje. V Šmarju-Sap bomo predvideli stanovanjsko gradnjo v centru naselja, storitvene dejavnosti locirali v centru, obrtno dejavnost pa v coni med železnico in regionalno cesto, med železniško postajo in cesto za Zgornjo Slivnico.
46. obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov Kartografski del plana, kartografski del UZ Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Slovenije so v celoti upoštevana in prikazana v kartografskem delu. Ravno tako so opredeljena občinska obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi srednjeročnega plana občine.
47. uresničevanje dolgoročnega plana 3.
48. program raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bo srednjeročni plan, ki bo upošteval vsebinske usmeritve ter konkretiziral dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem planom. Občina mora za izvajanje planov sprejeti: – potrebne prostorske izvedbene akte, – dopolniti odloke o varovanih območjih, – zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov, poostriti kaznovalno politiko, – občina in ostale pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljene prostorske politike. Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana. Kot dopolnitve dolgoročnega plana bomo zagotovili izdelavo usklajene bilance rabe površin, predvsem podrobnejšo opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost (Občina Grosuplje, kmetijske zadruge, ZG Slovenije, krajevna enota Škofljica). V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo in vzdrževanje: – agrokarte za celotno območje občine (Občina Grosuplje, kmetijska zadruga in kmetijska podjetja), – študije o smotrni faznosti pridobivanja mineralnih agregatov (uporabniki). V zvezi z zavarovanjem in izboljšanjem vrednosti okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo: – v sklopu vodnogospodarskih posegov na Grosupeljščico s pritoki strokovne proučitve vplivov na Radensko polje in nadaljnje urejanje območja krajinskega parka (Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana, Občina Grosuplje) – energetske študije s poudarkom na vidiku varstva zraka v Grosupljem, – študije odvoza in odlaganja odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih surovin (Javno komunalno podjetje Grosuplje, Občina Grosuplje), – katastra virov onesnaževanja zraka, vode in tal ter sanacijskih programov (Občinska uprava Grosuplje), – študije varovanja pred poplavami s poudarkom na možnosti gradnje večnamenskih zadrževalnikov (Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana), – opredelitev varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega pomena za Slovenijo (Občinska uprava Grosuplje, LRZVNKD). Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo: – pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Grosuplje, Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, izpostava Grosuplje), – uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav (Občina Grosuplje, JKP Grosuplje), – analizirali možnosti zajemanja “mestne rente” (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje), – določili način obračunavanja komunalnih prispevkov v različnih tipih naselij (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje), – zagotovili sistem financiranja in organizirano pristopili k sistematičnem, urejanju gospodarske cone v Grosupljem ter k pridobivanju investitorjev (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje). Glavne naloge, vezane na urejanje prostora so: – priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (Geodetska uprava RS, izpostava Grosuplje), – priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom (Občina Grosuplje), – razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana) (Geodetska uprava RS, izpostava Grosuplje in Občina Grosuplje), – organizacija strokovnih služb s področja urejanja prostora (Občina Grosuplje). 3.
49. načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti Kartografski del plana, karta 8 Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 3.
50. merila, načela in pogoji za urejanje prostora Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato bomo pristojne institucije vzpodbudili k: – reviziji vrst rabe in katastrske klasifikacije, – reambulaciji temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5000 in 1:10000, – cikličnem aerosnemanju, – postavitvi točk navezovalne mreže in sanacijo točk nižjih redov, – vzpostavitvi evidence za potrebe urejanja prostora: – prostorskega dela zemljiškega katastra, – registra prostorskih enot, – stavbnih zemljišč, – kataster onesnaževalcev, – kataster infrastrukturnih vodov in objektov, – stavb in pomožnih objektov. Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov. V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije. Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine. Merila, načela in pogoji za urejanje naselij v urbanih območjih so določeni v urbanističnih zasnovah (poglavje 1.3 in 1.4 tega plana) ter v strokovnih podlagah za pripravo urbanističnih zasnov. Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo – skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih – upoštevali naslednja temeljna načela in merila: – Aktivirali bomo vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašali neagrarne funkcije. – Razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne vgraditve v krajino; opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur. – Strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kulturno-krajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno funkcijo. – Razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturno-krajinskih sistemov in samih naselij. Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela: – Pri razvoju gručastih vasi je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja. V primeru programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih. – V vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij. Za nekmečke prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja. – Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij. Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela: – Opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje. Z ureditvenimi načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine. – Za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko bomo določili načine urejanja teh območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij pa so opredeljene v srednjeročnem planu Občine Grosuplje.
51. člen Družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990 se spremeni in dopolni tako, da glasi: Srednjeročni plan Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000
52. prostorske sestavine družbenega plana 1.
53. cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so: – smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora, – varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot, – varovanje in izboljšanje človekovega okolja. dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.