← Slovenija

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997, stran 415.

Na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), pete alinee prvega odstavka 7. člena in šeste alinee prve točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 9/92, 13/93 in 9/96), minister za zdravstvo predpisuje P R O G R A M imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997 opredeljuje naslednje programe: Program imunoprofilakse za predšolske otroke; Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente; Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka; Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim; Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva; Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu; Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim. SPLOŠNE DOLOČBE 1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev. 2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstveni organizaciji ali v zasebni ambulanti, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na Zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki jih imenuje minister za zdravstvo. Za izvedbo vseh obveznih cepljenj za predšolske otroke, učence, dijake in študente ter za tuberkulinsko testiranje imenuje izvajalce minister za zdravstvo na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS oziroma Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik. 3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja praviloma čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje. Indikacijo za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja postavi Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: pristojni organ). Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa. To stanje se preveri tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokumentacijo o opravljenih prejšnjih cepljenjih. Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom. 4. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS. 5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo. 6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije. 7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo in ustrezno strokovno osebje ter mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje. 8. Vodenje evidenc: Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju. Vsa cepljenja in podatki o trajni kontraindikaciji se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji, razen tega pa tudi v izkaznici o cepljenju ali na drug način. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS. Obvezno je vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS. Inštitut za varovanje zdravja RS poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik. O rezultatih tuberkulinskega testiranja poročajo izvajalci Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik. O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Centralni register za stranske pojave Inštituta za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana. 9. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov: Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih: – 95% obveznikov proti ošpicam, – 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine otrok je cepljenje obvezno in kdaj. 10. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA PREDŠOLSKE OTROKE 1. CEPLJENJE PROTI: tuberkulozi davici tetanusu oslovskemu kašlju otroški paralizi ošpicam rdečkam mumpsu CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: klopnemu meningoencefalitisu tifusu hemofilusu influence (tip

  1. b)pnevmokoknim infekcijam gripi noricam 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1.1. Cepljenje proti tuberkulozi Cepljenje se opravi z BCG cepivom. Dozo cepiva, ki je različna glede na starost otroka, predpisuje proizvajalec. 1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti. Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti. Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti. Dokaz, da je bil otrok cepljen, je brazgotina na mestu aplikacije cepiva. Cepilno brazgotino se kontrolira 3 do 6 mesecev po cepljenju. Otroci, ki nimajo cepilne brazgotine ali je premer cepilne brazgotine manjši kot 3 mm, se morajo cepiti takoj, če je cepljenje kontraindicirano, pa takoj po prenehanju kontraindikacije. Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa. 1. 2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per cepivo). 1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 1996 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 1997, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. – za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Daje se 3 doze cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev. Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cepljeni s cepivom Di-Te-Per (celično cepivo proti oslovskemu kašlju), se daje 3 doze cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju-acelularno cepivo (Di-Te-Per a). Otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 dozi cepiva proti davici in tetanusu (Td cepivo) v presledku 1 meseca do 3 mesecev. 1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje z Di-Te-Per cepivom (enakim, kot je bilo uporabljeno za bazično cepljenje) je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja. Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom DiTe 1 leto od dneva popolnega cepljenja. Revakcinira se z 1 dozo cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist. 1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 1996 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 1997, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. – za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi pristojni organ. Cepljenje z živim oralnim polio cepivom: Daje se 3 doze cepiva v presledku najmanj 42 dni. Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih doz cepiva, prejmejo samo manjkajoče doze. Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom: Daje se dve dozi cepiva v presledku najmanj enega meseca. 1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju (to je po tretji dozi živega cepiva oziroma drugi dozi mrtvega) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani. Daje se 1 dozo živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco pa 1 dozo mrtvega cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. 1.4. Cepljenje proti ošpicam, rdečkam in mumpsu Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1996 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno-varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepimo otroke od dopolnjenih 10 mesecev starosti. Daje se 1 dozo cepiva. 1.5. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam. 1.5.1. Če pristojni organ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti. Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti. Daje se 1 dozo cepiva. 1.5.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za otroke od dopolnjenih 18 mesecev starosti, ki so bili cepljeni proti ošpicam, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam preteklo več kot leto dni. Daje se 1 dozo cepiva. 1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva. Revakcinacijo se opravi z 1 dozo cepiva po petih letih. 1.7. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih določi pristojni organ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva. 1.8. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip
  2. b)Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence (tip b). Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglotitisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tip b, postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi s številom doz, ki jih glede na starost otroka, predpiše proizvajalec cepiva. 1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z eno dozo cepiva. 1.10. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd. Cepljenje se opravi vsako jesen s številom doz, ki jih predpiše proizvajalec cepiva glede na starost otroka in predhodna cepljenja. 1.11. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od devetih mesecev, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z eno dozo cepiva. 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje otrok do 10 let starosti se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za: – novorojenčke HBsAg pozitivnih mater; – otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – otroke na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike. Otroci morajo biti cepljeni po shemi 0,1,6, razen otrok pred začetkom dialize ter otrok s slabšim imunskim odzivom, ki so cepljeni po shemi 0,1,2,6. Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni v prvih 12-ih urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvo dozo cepiva na dve različni mesti tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B v prvih 12 urah po rojstvu na način ter v dozi, ki jo predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo. Cepljenje je obvezno: – za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi. Daje se štiri doze cepiva in sicer prvi dve dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima dozama cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini. Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Otrok prejme predpisano dozo humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v prvih 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva Di-Te-Per za otroke, mlajše od 5 let ali 2 dozi Di-Te (Td) cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti. Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvo dozo cepiva – na dve različni mesti – tudi humani antitetanusni imunoglobulin. Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 dozi cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje. 3. POSEBNE DOLOČBE 3.1. Podatki o obveznikih Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Zavoda Republike Slovenije za statistiko preko območnega Zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000. 3.2. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja: – pred vstopom v vse vrste kolektivov; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju. Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo. PROGRAM CEPLJENJA ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE 1. CEPLJENJE PROTI: ošpicam mumpsu rdečkam davici tetanusu otroški paralizi CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: tifusu klopnemu meningoencefalitisu pnevmokoknim infekcijam gripi noricam 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali cepljenje proti ošpicam in mumpsu Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu. 1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. razred osnovne šole. Bazično cepljenje proti rdečkam je obvezno za tiste učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. razred osnovne šole in doslej še niso bili cepljeni proti rdečkam. Otroci, ki so v starosti 12–18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam in mumpsu. Otroci, ki so v starosti 12–18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo samo proti ošpicam in mumpsu, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu, lahko sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi. 1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni. 1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam preteklo več kot leto dni. Daje se 1 dozo ustreznega cepiva. 1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (Td). Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Daje se 1 dozo cepiva. Revakcinacijo proti davici in tetanusu se opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. V prvem razredu se lahko opravi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam. Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti cepljeni. Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist. Revakcinacija–ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Daje se 1 dozo cepiva. Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno z revakcinacijo proti davici in tetanusu. V prvem razredu se lahko opravi tudi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam. Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni. Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče doze. 1.4. Cepljenje proti rdečkam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam. Cepljenje je obvezno za učence obeh spolov, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 7. razred osnovne šole in še niso bili cepljeni. Opravi se lahko sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi. Daje se 1 dozo cepiva. 1.5. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole. Daje se 1 dozo cepiva. Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu. 1.6. Cepljenje proti davici Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle. Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Daje se 1 doza cepiva. 1.7. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva. 1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami. Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Bazično cepljenje se opravi z 1 dozo. Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let. 1.10. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo zlasti za tiste, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd. Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva vsako jesen. 1.11. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva. 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B. Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena na mililiter cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena na 0,5 ml cepiva.
  3. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za: – učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka; – študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s spolnimi boleznimi. Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.
  4. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice. Poškodovanec, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju, prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12. Na dve različni mesti prejme istočasno s prvo dozo cepiva tudi seroprofilakso proti hepatitisu B. Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 100 I.E., cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B po shemi 0,1,2,12. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v dozi, ki jo predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo. 2.2.1. Cepljenje proti steklini
  5. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline. Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
  6. b)Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini. Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom ali DiTe (Td) cepivom. Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije. Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer za: – učence, dijake in študente, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, ki prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina; – učence, dijake in študente, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), ki prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu. 3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 3.1. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole. 3.2. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v šolskem letu 1997/98 v 1. letu študija. 4. POSEBNE DOLOČBE 4.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja: – ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, višjega in visokega izobraževanja; – dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim; – ob sprejemu dijakov v dijaške domove in druge kolektive; – ob odhodu na delovišča; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku. 4.2. Izvajanje cepljenja Cepljenje dijakov in študentov, ki so pri opravljanju praktičnega dela izpostavljeni okužbi s povzročitelji hepatitisa B in klopnega meningoencefalitisa, opravljajo Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter šolski zdravniki v javnih zavodih. Te ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz. Prioriteto cepljenj in oseb za cepljenje potrdi nacionalni koordinator. 5. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju. Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA ZA LETO 1997 1. CEPLJENJE PROTI: klopnemu meningoencefalitisu CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: davici otroški paralizi ošpicam mumpsu tifusu tetanusu gripi 2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva. Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvo dozo cepiva prejme nabornik na pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugo in tretjo dozo pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske v času služenja vojaškega roka. 1.2. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe. Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe. Daje se 1 ali 2 dozi cepiva, odvisno od predhodnega cepilnega statusa. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih doz. 1.4. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali monovalentnim cepivom proti ošpicam ali proti mumpsu. 1.4.1. Cepljenje je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni proti ošpicam ali mumpsu. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Daje se 1 dozo ustreznega cepiva. 1.4.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam ali mumpsu preteklo več kot leto dni. Daje se 1 dozo ustreznega cepiva. 1.5. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva. 1.6. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom. Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu. Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. 1.7. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka. Daje se 1 dozo cepiva vsako jesen. 2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje. Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v enem mesecu po pričetku služenja vojaškega roka. 3. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja: – ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri zdravniku. 4. FINANCIRANJE Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 1997 se financira iz državnega proračuna. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1997 1. CEPLJENJE PROTI: davici gripi hepatitisu A hepatitisu B klopnemu meningoencefalitisu meningokoknemu meningitisu ošpicam rdečkam steklini tetanusu tifusu 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe. 1.2. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepi se z 1 dozo cepiva vsako jesen. 1.3. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, to so osebe, ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih javne prehrane. Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6-12. Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6. 1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.7. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status. 1.8. Cepljenje proti rdečkam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam. Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 1 dozo cepiva. 1.9. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo. Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline. Cepljenje se opravi s tremi dozami cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 1.10. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom. Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom. Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.11. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij). Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 2. POSEBNE DOLOČBE 2.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja: – ob zaposlitvi; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku. 2.2. Obveznost cepljenja Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Območni koordinator določi prioriteto za vrsto cepljenj ter oseb za cepljenje. 3. FINANCIRANJE Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA 1. CEPLJENJE PROTI: davici gripi klopnemu meningoencefalitisu ošpicam pnevmokoknim infekcijam tifusu 2.CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti davici obvezno za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status. 1.2. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, aterosklerozo in za ženske v poznih mesecih nosečnosti. Cepi se z 1 dozo cepiva vsako jesen. 1.3. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.4. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. 1.4.1. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti ošpicam in ni dokaza o preboleli bolezni. 1.4.2. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami in so stare do 35 let, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le eno dozo cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto. Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status. 1.5. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Bazično cepljenje se opravi z 1 dozo. Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.6. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa. Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi pristojni organ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
  7. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za: – osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s spolnimi boleznimi. Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.
  8. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice. Poškodovanec, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju, prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12. Na dve različni mesti prejme istočasno s prvo dozo cepiva tudi seroprofilakso proti hepatitisu B. Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 100 I.E., cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B po shemi 0,1,2,12. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v dozi, ki jo predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo. Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini. Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te ali Td cepivom. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
  9. a)Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali je od cepljenja preteklo več kot 10 let. Pripravo in izvedbo preekspozicijskega cepljenja organizirajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
  10. b)Postekspozicijsko cepljenje Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih. Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije. Daje se 3 doze monovalentnega cepiva proti tetanusu ali kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu. Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer: – osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina; – osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu. 3. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja: – ob odhodu na delovišča; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu v razne zavode ali na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS. Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (drugi odstavek točke 1.3.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.2.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpoljnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU 1. CEPLJENJE PROTI: davici gripi hepatitisu A hepatitisu B klopnemu meningoencefalitisu koleri meningokoknemu meningitisu otroški paralizi rumeni mrzlici steklini tetanusu tifusu 2. KEMOPROFILAKSA PROTI: malariji 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe (cepivo proti davici ali Td cepivo). Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let. Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa. 1.2. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi. Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. Ti potniki naj bodo po vrnitvi v naslednji zimi ponovno cepljeni. 1.3. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja z nizkim higienskim nivojem, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A. Daje se tri doze cepiva. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B. Potnike nad 10 let starosti cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva. Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v endemska področja ali so zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni okužbi s hepatitisom B, pa še niso bili cepljeni. Daje se 3 doze cepiva po shemi 0,1,6 ali 4 doze po shemi 0,1,2,12. 1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je klopni meningoencefalitis endemski, če potniki še niso bili cepljeni ali je od popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 5 let. Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.6. Cepljenje proti koleri Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti koleri. Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti koleri. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali je meningokokni meningitis endemski. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi). Za bazično cepljenje se daje 1 dozo cepiva, ki vsebuje ustrezne soje. 1.8. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let. Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je otroška paraliza endemska. Če potniki še niso bili cepljeni ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Če so potniki že bili cepljeni ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 dozo cepiva. 1.9. Cepljenje proti rumeni mrzlici Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno: – za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen; – za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni. Daje se 1 dozo cepiva. Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let. Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Koper. 1.10. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo. Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je steklina endemska, pa še niso bili cepljeni proti steklini ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 3 leta, zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost ugriza ali poškodbe stekle živali. Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje. 1.11. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z Ana-Te ali Td cepivom. Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking). Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa. 1.12. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah. Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v dežele s slabim higienskih režimom. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva. 2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI Daje se ustrezna doza izbranega antimalarika, odvisno od namena in cilja potovanja. Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za vse osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je malarija. Kemoprofilakso proti malariji izvajajo ambulante za potnike v mednarodnem prometu pri območnih Zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja RS. 3. FINANCIRANJE Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki. PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1997 KEMOPROFILAKSA PROTI: koleri tuberkulozi škrlatinki gnojnemu meningitisu gripi 1.1 Kemoprofilaksa proti koleri Daje se ustrezne doze antibiotika. Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere. 1.2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna: – za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč; – za HIV pozitivne osebe; – za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza); – za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni; – za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci). 1.3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni. Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna: – za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico; – ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo. 1.4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu Daje se ustrezne doze rifampicina. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo. 1.4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu Daje se ustrezne doze rifampicina: – odraslim 2 dni; – otrokom 2 dni. 1.4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina: – odraslim 4 dni; – otrokom 4 dni. 1.5. Kemoprofilaksa proti gripi Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe. Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito: – oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti; – oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja; – oseb z slabšim imunskim odzivom; – oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele in niso bile cepljene. 2. POSEBNE DOLOČBE Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi, odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini. 3. FINANCIRANJE Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. KOORDINATORJI CEPLJENJA NACIONALNI KOORDINATOR: mag. Alenka Kraigher, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA: mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Mirjana Stantič-Pavlinič, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Karel Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA IN TUBERKULINSKEGA TESTIRANJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE Celje Brežice Marko Lipovšek zasebna otroška ambulanta Zlatka Zupančič šolski dispanzer Celje Jelena Benčina-Stepišnik otroški dispanzer Mojca Kosi-Jereb otroški dispanzer Jelena Zupanec otroški dispanzer Frida Pečnik-Rojnik otroški dispanzer Marija Planinšek-Bojovič otroški dispanzer Zora Brumen-Bratanič šolski dispanzer Marija Žabkar-Rančigaj šolski dispanzer Ksenja Goste šolski dispanzer Vojnik Jana Govc-Eržen otroški in šolski dispanzer Štore Erika Pouh-Jesenšek otroški in šolski dispanzer Laško Nada Dogša otroški in šolski dispanzer Rimske Toplice Mateja Belej otroški in šolski dispanzer Radeče Zdenko Uranič otroški in šolski dispanzer Mozirje Karmen First zasebna otroška in šolska ambulanta Gornji grad France Urlep otroški in šolski dispanzer Ljubno Maja Natek otroški in šolski dispanzer Luče Anton Žuntar zasebna otroška in šolska ambulanta Nazarje Ida Kramar-Pustoslemšek otroški in šolski dispanzer Sevnica-Krmelj Irena Kolman otroški in šolski dispanzer Danica Grobolšek otroški in šolski dispanzer Slovenske Konjice Anita Jagrič-Friškovec otroški in šolski dispanzer Irena Klančnik-Unuk zasebna otroška in šolska ambulanta Loče Božidar Pahljina zasebna otroška in šolska ambulanta Vitanje Bojan Ribič otroški in šolski dispanzer Šentjur Terezija Prebil zasebna otroška ambulanta Draga Kovač zasebna šolska ambulanta Planina Janez Šmid otroški in šolski dispanzer Šmarje Danica Knapič otroški dispanzer Anica Smole šolski dispanzer Rogaška Slatina Matej Slivnik otroški in šolski dispanzer Rogatec Anica Lončar otroški in šolski dispanzer Podčetrtek Bojana Gobec otroški in šolski dispanzer Bistrica ob Sotli Franc Božiček otroški in šolski dispanzer Kozje Brankica Bilič otroški in šolski dispanzer Velenje Nada Jonko otroški in šolski dispanzer Margareta Seher otroški in šolski dispanzer Marija Vidovič otroški in šolski dispanzer Šoštanj Drago Kunej otroški in šolski dispanzer Jožica Vetrih-Lovrenc otroški in šolski dispanzer Šmartno ob Paki Jovan Stupar otroški in šolski dispanzer Žalec Eva Dolničar otroški dispanzer Silva Ručigaj šolski dispanzer Polzela Vlasta Matjaž otroški in šolski dispanzer Prebold Eva Dolničar otroški dispanzer Vlasta Matjaž šolski dispanzer Liboje Eva Dolničar otroški dispanzer Silva Ručigaj šolski dispanzer Vransko Eva Dolničar otroški dispanzer Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer Nova Gorica Ajdovščina Katja Šoštarič-Likar otroški dispanzer Vlasta Iljič-Brecelj šolski dispanzer Vipava Bogomila Puc-Vidrih šolski dispanzer Nova Gorica Natalija Šeber-Pajovič otroški dispanzer Nada Gortnar-Gorjan otroški dispanzer Tone Gortnar šolski dispanzer Valter Boltar šolski dispanzer Nevenka Harej šolski dispanzer Šempeter Ana Marija Tušar otroški dispanzer Jadranka Ljubetič šolski dispanzer Miren Lilijana Besednjak-Kocijančič otroški dispanzer Dobrovo Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica Dornberk Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica Branik Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica Kanal Nada Merljak otroška posvetovalnica Tolmin Marjetka Žefran-Drole otroški dispanzer Breda Miklavič šolski dispanzer Koper Koper Marta Semič-Maršič otroški dispanzer Nada Rončevič otroški dispanzer Lučka Rupert-Sajinčič otroški dispanzer Orhideja Dimc otroški dispanzer Metka Mezeg-Bem otroški dispanzer Jasna Jenko šolski dispanzer Ružica Koterle šolski dispanzer Melanija Kocjan šolski dispanzer Irena Koradin-Primožič šolski dispanzer Izola Doroteja Krošnjar otroški dispanzer Lejla Hercegovac šolski dispanzer Milena Oblak-Juh šolski dispanzer Piran Zvezdana Rostan zasebni otroški dispanzer Livija Sabadin zasebni otroški dispanzer Natalija Čermelj šolski dispanzer Vesna Danev-Lazar zasebni šolski dispanzer Ilirska Bistrica Ivica Smajla otroški dispanzer Ivan Kauzlarič otroški in šolski dispanzer Postojna Barbara Rijavec-Primc otroški dispanzer Silvana Šajn-Žnidaršič otroški dispanzer Barbara Krajnik-Valentič šolski dispanzer Mirjam Grmek otroški in šolski dispanzer Sežana Franc Tozon otroški dispanzer Vlasta Počkaj otroški dispanzer Miran Fakin otroški dispanzer Ivan Masič otroški dispanzer Sergej Tibljaš otroški dispanzer Jožica Mugoša šolski dispanzer Breda Prunk-Franetič šolski dispanzer Kranj Jesenice Jelka Brudar otroški dispanzer Tatjana Veber otroški dispanzer Milena Pogačnik šolski dispanzer Jelena Šolar šolski dispanzer Kranj Neda Gizdavčič otroški dispanzer Marlena Belehar otroški dispanzer Alenka Ješe otroški dispanzer Dušan Golob otroški dispanzer Aleš Paternoster zasebna otroška ambulanta Katka Kordeš-Pešak šolski dispanzer Radovljica Lucija Baumgartner otroški dispanzer Marija Poženel šolski dispanzer Bled Albina Ulčar-Aljeski otroški in šolski dispanzer Bohinjska Bistrica Jaka Bahun otroški in šolski dispanzer Škofja loka Štefka Križnar otroški dispanzer Alenka Pokorn šolski dispanzer Gorenja vas Anda Perdan otroški in šolski dispanzer Železniki Vera Šarf otroški dispanzer Špela Peternelj šolski dispanzer Žiri Vera Šarf otroški in šolski dispanzer Tržič Hermina Krese-Dolinar otroški dispanzer Majda Cergolj šolski dispanzer Ljubljana Cerknica Metka Kavčič-Obreza otroški in šolski dispanzer Gregor Caserman otroški in šolski dispanzer Domžale Janez Grošelj otroški dispanzer Branka Suvorov-Železnik otroški in šolski dispanzer Aleksander Tršinar otroški dispanzer Irena Pretnar otroški dispanzer Mira Ažman šolski dispanzer Snežna Cerar-Mazi šolski dispanzer Marko Pipp šolski dispanzer Mirjam Pogačar šolski dispanzer Alenka Goršek zasebna otroška in šolska ambulanta Grosuplje Mojca Kos otroški dispanzer Mojca Štepec šolski dispanzer Štefka Zaviršek otroški in šolski dispanzer Magda Urbančič otroški in šolski dispanzer Hrastnik Breda Urbanc- Zorčič otroški dispanzer Janja Stošicky šolski dispanzer Idrija Neda Krapš-Petek otroški dispanzer Majda Troha šolski dispanzer Kamnik Vladimir Breznik otroški dispanzer Slavko Novak otroški in šolski dispanzer Martina Bernot otroški in šolski dispanzer Dušan Stare šolski dispanzer Terezija Ftičar šolski dispanzer Vlasta Kunaver šolski dispanzer Kočevje Vida Škrabar-Amon otroški dispanzer Bojan Štefančič otroški in šolski dispanzer Nives Prelesnik otroški in šolski dispanzer Lidija Odorčič zasebna otroška in šolska ambulanta Litija Marija Kralj-Jančar otroški dispanzer Majda Samastur otroški dispanzer Milojka Juteršek otroški in šolski dispanzer Marija Sikošek otroški in šolski dispanzer Ljubljana Bežigrad Simona Gradišek otroški dispanzer Marija Klugler-Bricelj otroški dispanzer Alenka Ramovš-Skledar otroški dispanzer Ksenija Jelenc otroški dispanzer Dolores Pečar-Brinovec otroški dispanzer Tanja Tratnik otroški dispanzer Majda Klinar šolski dispanzer Andreja Kumer-Lakner šolski dispanzer Šarlota Starc šolski dispanzer Irena Kržišnik šolski dispanzer Alenka Žagar-Slana šolski dispanzer Marjeta Oblak-Žun šolski dispanzer Nuška Gvid šolski dispanzer Ljubljana Center Metka Potokar-Krajnik otroški dispanzer Zdenka Golouh otroški dispanzer Matej Kunaver otroški dispanzer Angela Turk otroški dispanzer Marjeta Hribar šolski dispanzer Marjeta Homan šolski dispanzer Tatjana Grmek šolski dispanzer Darja Rus šolski dispanzer Mojca Pisanski šolski dispanzer Danijela Zabukovec šolski dispanzer Cvetka Dragoš-Jančar zasebna otroška ambulanta Ljubljana Moste Marija Čamernik otroški dispanzer Marija Igerc otroški dispanzer Aleksandra Plut otroški dispanzer Bojana Pavlica otroški dispanzer Cvetka Golmajer otroški dispanzer Srečko Šuštar otroški dispanzer Marija Jamnik -Vukovič otroški dispanzer Olga Vrbovšek šolski dispanzer Vlasta Premru-Pacek šolski dispanzer Breda Špoler šolski dispanzer Irena Gorišek šolski dispanzer Zvonimira Grošelj šolski dispanzer Milena Regvat-Rubida šolski dispanzer Vida Kovačič-Dmitrovič šolski dispanzer Ljubljana Šiška Nevenka Bele-Isak otroški dispanzer Nada Saje-Hribar otroški dispanzer Olga Turk otroški dispanzer Ida Dovžan otroški dispanzer Anka Sedej otroški dispanzer Ana Zidar otroški dispanzer Marija Kržišnik-Logar otroški dispanzer Šalehar Marjana šolski dispanzer Alenka Šilar-Štular šolski dispanzer Janusz Klim šolski dispanzer Vida Šuštaršič-Bregar šolski dispanzer Velena Visenjak-Starman šolski dispanzer Vesna Markič-Dekleva šolski dispanzer Aleksandra Škulj šolski dispanzer Janja Schweiger -Nemanič šolski dispanzer Barbara Lobe šolski dispanzer Vesna Plevnik-Vodušek zasebna otroška ambulanta Darja Mikec zasebna otroška ambulanta Vič Majda Hočevar-Acceto otroški dispanzer Tatjana Skitek-Martelanc otroški dispanzer Jožica Selan otroški dispanzer Nada Poredoš otroški dispanzer Marija-Ana Aleš otroški dispanzer Sonja Lobnik otroški dispanzer Metka Marolt otroški dispanzer Tončka Tratar otroški dispanzer Alenka Rosina šolski dispanzer Živa Grgič-Koritnik šolski dispanzer Sonja Čadež šolski dispanzer Barbara Weibl šolski dispanzer Marjeta Rendla-Koltaj šolski dispanzer Jerca Kurent šolski dispanzer Helena Andrenšek šolski dispanzer Borut Banič zasebna otroška ambulanta Meta Perme-Finžgar zasebna otroška ambulanta Ajda Cimperman zasebna otroška ambulanta Logatec Jasna Čuk-Rupnik otroški in šolski dispanzer Ribnica Anica Marolt otroški dispanzer Peter Rus otroški in šolski dispanzer Justina Lušin šolski dispanzer Irena Češarek otroški in šolski dispanzer Trbovlje Tomaž Vahtar otroški in šolski dispanzer Marjeta Opresnik-Pešec šolski dispanzer Alja Bojovič otroški in šolski dispanzer Lučka Molka otroški in šolski dispanzer Vrhnika Marija Popit-Stanovnik otroški dispanzer Andreja Zupan šolski dispanzer Helena Rožmanc-Drašler šolski dispanzer Dušan Mihelčič otroški in šolski dispanzer Zagorje Metoda Drnovšek otroški in šolski dispanzer Alenka Rus otroški dispanzer Marija Kerin-Grošelj zasebna otroška in šolska ambulanta Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani Marija Murko-Bencik študentski dispanzer Terezija Oven študentski dispanzer Jelka Maren študentski dispanzer Mateja Škerjanec študentski dispanzer Irena Simčič-Mrhar študentski dispanzer Maribor Slovenska Bistrica Zorko Višnja otroški dispanzer Kodelič Breda otroški dispanzer Lešnik-Hren Jožica šolski dispanzer Brkljačič Jasna šolski dispanzer Lenart Šuput Peter otroški dispanzer Žiberna Marija šolski dispanzer Ptuj Klinkon Svetlana otroški dispanzer Udovič Jože šolski dispanzer Šolman Erik zasebna otroška ambulanta Šolman Jadranka zasebna šolska ambulanta Ormož Vouk Boris otroški dispanzer Vičar Zlatka šolski dispanzer Maribor Korbar Marjeta otroški in šolski dispanzer Murska Sobota Murska Sobota Blaga Dalič otroški dispanzer Tanja Horvat šolski dispanzer Ildiko Šarnai zasebna otroška ambulanta Alojz Strupi zasebna otroška ambulanta Beltinci Amalija Mettler zasebna otroška ambulanta Gornja Radgona Korošec Anka otroški in šolski dispanzer Ljutomer Raspor Vesna otroški dispanzer Šumak Jože šolski dispanzer Lendava Antun Lisjak otroški dispanzer Olga Požgaj-Horvat šolski dispanzer Fodor Gustav zasebna otroška ambulanta Novo mesto Črnomelj Ivanka Štefanič otroški dispanzer Mojca Tomc-Jurman šolski dispanzer Vinica Ivanka Štefanič otroška in šolska posvetovalnica Semič Marija Plut otroška in šolska posvetovalnica Krško Domagoj Puževski otroški dispanzer Marjana Volarič otroški dispanzer Dragoslava Odobaša šolski dispanzer Kostanjevica Janja Roškar šolski dispanzer Senovo Janja Roškar šolski dispanzer Metlika Radojka Ivoševič otroški in šolski dispanzer Novo mesto Alenka Posega otroški dispanzer Alenka Schweiger otroški dispanzer Helena Rihar otroški dispanzer Jolanda Pavec-Repše otroški dispanzer Gabrijela Humar šolski dispanzer Maruša Levstik-Plut šolski dispanzer Majda Stojanovič šolski dispanzer Dragica Živkovič-Dular šolski dispanzer Lea Jerman-Gorišek šolski dispanzer Straža Franc Kokalj otroški in šolski dispanzer Šentjernej Ivan Baburič otroški in šolski dispanzer Žužemberk Božena Kocutar otroški dispanzer Zdenka Ropret šolski dispanzer Trebnje Andreja Humar-Žgank otroški diispanzer Darinka Strmole šolski dispanzer Ravne Ravne Majda Gruden-Večko otroški dispanzer Marija Vodnjov šolski dispanzer Miroslava Cajnkar-Kac šolski dispanzer Prevalje Rozalija Mirnik-Štrucl otroški in šolski dispanzer Dravograd Nadica Hleb otroški in šolski dispanzer Radlje Mihaela Prassnic otroški dispanzer Metka Horvat otroški in šolski dispanzer Ivica Podrzavnik šolski dispanzer Vuzenica Irena Kržan otroški in šolski dispanzer Slovenj Gradec Milena Lasbaher otroški dispanzer Marija Areh šolski dispanzer Mislinja Tilka Prevolnik otroški in šolski dispanzer Št. 503-7/96 Ljubljana, dne 19. decembra 1996. dr. Božidar Voljč l. r. Minister za zdravstvo Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.