← Slovenija

Odlok o razglasitvi rudnika svinca in cinka za naravni in kulturni spomenik, stran 688.

Na podlagi

  1. in
  2. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90, 26/92 in 75/94), sprejel Občinski svet občine Mežica na podlagi
  3. člena statuta Občine Mežica (MUV, št. 7/95), na seji dne
  5. 1997 O D L O K o razglasitvi rudnika svinca in cinka za naravni in kulturni spomenik
  6. člen Z namenom, da se ohrani kulturna, zgodovinska, etnološka, tehniška in muzejska dediščina, se za kulturno-tehnični spomenik razglasijo naslednji deli rudnika svinca in cinka v Mežici (v nadaljevanju: kulturni spomenik):
  7. Stara uprava rudnika Mežica
  8. Glančnik rov z delom revirja Moring
  9. “Mašinhaus” in delavnice Z namenom, da se ohrani dostop do lepo ohranjenih geoloških struktur in tipičnih rudenj mežiških rudišč se kot naravni spomenik razglasi del revirja Moring ob Moring vpadniku (v nadaljevanju: naravni spomenik).
  10. člen Stara uprava je v naravi stavba od vhodu v centralni del rudnika. Zgrajena je bila leta 1926 v secesijskem stilu, kot poslovno stanovanjski objekt Rudnika Mežica. Zgradbo krasi fasada v značilnem stilu, okna in vrata pa so zavarovana z lepo izdelanimi kovaškimi mrežami. Glančnik rov z delom revirja Moring, zgrajen 1886, povezuje razdrobljena rudišča med seboj in je eden najdaljših rovov v rudnik. Njegova izgradnja pomeni enega najpomembnejših mejnikov v razvoju rudnika. Del revirja Moring je v središču centralnega rudišča, v katerem so zbrani vsi tehnični objekti, potrebni za proizvodnjo rude. V tem delu je v celoti ohranjen in vzdrževan izgled rudarskega delovišča, po kronološkem zaporedju pa so predstavljeni rudarski stroji, oprema in orodje. Mašinhaus je zgradba v sklopu rudarskega kompleksa in je edina delavnica, ki ima tir, kanal za popravilo lokomotiv in dve ročni verižni dvigali. V delu rudišča Moring so dobro ohranjeni rovi in odkopi. S profilom najpomembnejših rudonosnih ladinijskih plasti in tipična orudenja mežiških rudišč.
  11. člen Kulturni spomeniki se nahajajo na naslednjih lokacijah:
  12. Stara uprava Rudnika Mežica, Glančnik 8, Mežica parc. št.
  13. k.o. Mežica Lastnik: Republika Slovenija Upravljalec: Rudnik svinca in Mežica v zapiranju d.o.o.
  14. Glančnik rov z delom revirja Moring vhod parc. št.
  15. k.o. Mežica na začrtani trasi ob vpadniku na kotah +508 m in +540 m. Lastnik: Republika Slovenija Upravljalec: Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o.
  16. “Mašinhaus” in delavnice parc. št.
  17. k.o. Mežica Lastnik: Republika Slovenija Upravljalec: Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o.
  18. Del revirja Moring rovi na koti +540 m
  19. člen Grafični del zavarovanega spomenika se nahaja v predlogu za razglasitev, ohranitev in zavarovanje delov Rudnika Mežica in Topla kot tehnični, naravni in kulturno-zgodovinski spomenik, marec 1996 in je sestavni del tega odloka. Odlok se nahaja na vpogled na sedežu Rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o., Glančnik 6, v Mežici.
  20. člen Kulturne spomenike je prepovedano: – uničevati, poškodovati ali kakorkoli drugače spreminjati njihovo lego, položaj, zgradbo, – vsebino ali namen, za katerega so prezentirani, – izvajati dejavnosti, ki niso v skladu ali v sklopu načrtovanega projekta. Na naravnem spomeniku je prepovedano:
  21. izvajati vsa zemeljska in jamska (podzemeljska) dela, kot so npr. izravnavanje, poglabljanje terena, s katerim se posredno ali neposredno prizadane geološka dediščina,
  22. gradnja vseh vrst (npr. infrastrukturni objekti, vodne akumulacije) na ožjem območju geološke naravne dediščine,
  23. zasipavanje geoloških profilov, golic in rovov z odpadnim materialom vseh vrst,
  24. miniranje ali povzročanje vibracij, ki lahko poškodujejo geološko naravno dediščino,
  25. odnašati predmete iz zavarovanih lokalitet, še posebej pa mineralov, rud in fosilov,
  26. uničevati, poškodovati in odstranjevati minerale in drug inventar,
  27. prodajati, kupovati, preprodajati in izvažati inventar iz zavarovanih lokalitet,
  28. izvajati ureditvena dela, če ta prizadanejo geološko dediščino,
  29. razstavljati ali preurejati stratigrafsko petrografske, mineraloške in druge zbirke, ki so posebej razglašeni kot deli naravnega spomenika, ter jih prodajati ali izvažati.
  30. člen Vsi posegi, ki bi spreminjali ali utegnili spreminjati kulturni ali naravni spomenik, ali bi tak poseg kako drugače vplival na kulturni ali naravni spomenik, morajo biti predhodno odobreni s strani pristojne naravovarstvene službe, ter če investitor ni upravljalec, tudi s strani upravljalca. Pristojna naravovarstvena služba in upravljalec izdata investitorju posega pisno soglasje.
  31. člen Kulturni spomenik je namenjen:
  32. Stara uprava rudnika Mežica: informacije, muzej, servisna dejavnost in arhiv rudnika Mežica,
  33. Glančnik rov z delom revirja Moring: turizem in izobraževanje, ter kot dostop do elektrarn in geoloških posebnosti,
  34. “Mašinhaus” in delavnice: turizem in izobraževanje. Naravni spomenik je namenjen:
  35. del revirja Moring: turizem, izobraževanje, raziskovanje Ob zapiranju rudnika se prednostno namenijo sredstva za naslednje ukrepe:
  36. ohranitev dela rudišča Moring z geološko in tehnično dediščino,
  37. ohranitev objektov pred vhodom v jamo na Glančniku, namenjenih za muzejsko prezentacijo,
  38. zavarovanje in ureditev arhivske dokumentacije.
  39. člen Za upravljanje spomenika skrbi Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. O pravicah in obveznostih upravljalca sklene Občina Mežica z upravljalcem pogodbo. V pogodbi se zlasti določi: – organi upravljanja, – način upravljanja, – viri in način financiranja, – drugo.
  40. člen Nadzor nad izvajanjem varstvenega režima opravlja rudarska inšekcija, pristojna inšpekcijska služba za kulturno dediščino in pristojna inšpekcijska služba za okolje in prostor.
  41. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s
  42. členom odloka. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 5000 SIT se kaznuje za prekršek na mestu samem posameznik, ki ravna v nasprotju s
  43. členom odloka.
  44. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 617-1/97 Mežica, dne
  45. januarja
  46. Predsednica Občinskega sveta občine Mežica mag. Vida Potočnik, dipl. ekon. l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.