Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 62/94) in 16. ter 90. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 27. seji dne 5. februarja 1997 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje 1. člen Spremenijo in dopolnijo se: dolgoročni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 23/86, 18/88 in 16/90), družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92) in prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 3/93, 17/94 in 78/94). 2. člen Prostorske sestavine dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 in območje nove Občine Dobrepolje se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1996–2000. 3. člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1: 5000, 1: 25.000. Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35 in na sedežu Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, na Uradu za prostor in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje. 4. člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje se dopolni z: 5.2.2. ZASNOVA OMREŽJA NASELIJ IN ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V NASELJIH Kartografski del plana, karte 1, 2, 9 Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin. Planska tipologija naselij – karta 12 Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije občinskih centrov. Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij. – ruralna naselja (tip A), – prevladujoča ruralna naselja (tip B), – ruralno urbana naselja (tip C), – prevladujoča urbana naselja (tip D), – urbana naselja (tip E). Zasnova omrežja centralnih naselij Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja: 1. Center občinskega pomena Videm – Predstruge (tip CD), bomo razvijali v pomembnejši občinski lokalni središči – urbano – ruralna centra za zaledje z okrog 3.000 prebivalcev. V območju Videm – Predstruge bi živelo leta 2000 približno 600 prebivalcev, delovnih mest pa bo približno 800. Prostorske omejitve razvoja ne pogojujejo bistvene demografske rasti teh naselij; zaradi dobre dostopnosti do zaposlitvenih središč se bo tudi rast delovnih mest omejila predvsem na širitev sedanjih DO, možne pa so nove lokacije predvsem za prostorsko manj zahtevne proizvodne dejavnosti. Razvoj naselij in poselitve V skladu z DP bo dan poudarek razvoju naselij: – Videm Videm je prostorsko in funkcionalno središče doline in ima že sedaj številne središčne funkcije: osemletno šolo, matični urad, sedež krajevne skupnosti, ambulanto, postajo milice, poštni urad, sedež kmetijske zadruge, župnijski urad, pokopališče, trgovine, gostinski obrat boljše kakovosti, kinodvorano, športno igrišče. V bodoče se bodo središče funkcije še povečale, predvsem z izboljšanjem njihovih kakovosti in s poudarkom na skrbni ureditvi naselja, z bolj poudarjenim mestnim značajem. Med te funkcije sodi tudi šolski kompleks v Vidmu, ki naj dobi ustrezen značaj in videz (dopolnitve manjkajočih programov – dozidava šolskega objekta in ureditev okolice). V naselju so dane možnosti širitve stanovanjske zidave predvsem v vzhodnem delu naselja. V naselju se urejuje kanalizacija in zgrajena bo centralna čistilna naprava za odpadne vode vseh naselij v dolini. V mestu se bodo urejale javne površine – trg sredi naselja ter zelene površine, ki bodo sanirale stanje dolov v okolici naselja, vključno s tistimi z vodo na ustrezen način.
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.