← Slovenija

Odredba o normativih in standardih v dvojezičnih srednjih šolah in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, stran 3300.

Na podlagi

  1. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport O D R E D B O o normativih in standardih v dvojezičnih srednjih šolah in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom I S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v srednjih šolah na narodno mešanih območjih. II
  2. Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov so ure pouka izobraževalnih programov srednjih šol na narodno mešanih območjih. 1.
  3. Tedenska učna obveznost – 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, – 19 ur pouka za učitelje slovenskega jezika in književnosti, – 19 ur pouka za učitelje italijanskega jezika in književnosti, – 19 ur pouka za učitelje madžarskega jezika in književnosti, – 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin, – 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante. III 1.
  4. Zmanjšanje tedenske učne obveznosti Tajnik šolske maturitetne komisije ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov-maturantov, in sicer: – za 2 pedagoški uri, če je dijakov-maturantov do 49, – za 3 pedagoške ure, če je dijakov-maturantov od 50 do
  5. Član republiške predmetne komisije ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 pedagoške ure. IV 1.
  6. Trajanje ure pouka Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah traja 45 minut. Praktično izobraževanje v delovnem procesu v gospodarskih organizacijah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti tistega subjekta, ki to izobraževanje izvaja, upoštevaje predpise, ki urejajo varstvo in pravice vajencev oziroma dijakov. V 1.
  7. Razredništvo Kriterij za vrednotenje dela razrednika v prvem in zaključnem letniku sta dve pedagoški uri na teden, v ostalih letnikih pa ena pedagoška ura na teden. V programih 3 + 2 se le v zaključnem letniku vrednoti delo razrednika z dvema urama, v diferencialnih programih pa v začetnem in zaključnem letniku. VI 1.
  8. Mentorstvo Kriterij za vrednotenje dela mentorja učitelju-pripravniku je ena pedagoška ura na teden. VII
  9. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja 2.
  10. V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima v skladu z ustanovitvenim aktom oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot. 2.
  11. Šolo-javni vzgojno-izobraževalni zavod oziroma šolo – organizacijsko enoto vodi ravnatelj. 2.
  12. Učna obveznost ravnatelja šole z italijanskim učnim jezikom je najmanj 2 uri na teden in največ 5 ur pouka na teden. 2.
  13. Učna obveznost direktorja dvojezične šole se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Učna obveznost direktorja dvojezične šole je lahko najmanj 2 uri na teden in največ 5 ur pouka na teden. 2.
  14. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote z 12 in več oddelki v dvojezični šoli je za polno delovno obveznost 4 ure pouka na teden. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 4 ure na teden, to je skupaj do 8 ur pouka na teden. 2.
  15. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote z manj kot 12 oddelki v dvojezični šoli je za polno delovno obveznost 8 ur pouka na teden. Ravnatelj organizacijske enote z 12 do 11 oddelki uči 8 ur, z 10 do 9 oddelki 9 ur, z 8 do 7 oddelki 10 ur, s 6 do 5 in manj oddelki 11 ur. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 4 ure na teden, to je skupaj do 12 ur pouka na teden. VIII
  16. Druga strokovna dela 3.
  17. V šoli z italijanskim učnim jezikom ravnatelj sistemizira naslednji delovni mesti: 3.1.
  18. eno delovno mesto svetovalnega delavca s polovičnim delovnim časom. 3.1.
  19. eno delovno mesto knjižničarja s polnim delovnim časom. 3.
  20. V dvojezični šoli ravnatelj sistemizira naslednji delovni mesti: 3.2.
  21. eno delovno mesto svetovalnega delavca s polnim delovnim časom. 3.2.
  22. eno delovno mesto knjižničarja s polnim delovnim časom. IX
  23. Administrativna, računovodska in tehnična dela 4.
  24. V šoli z italijanskim učnim jezikom Ravnatelj sistemizira: – eno delovno mesto pisarniškega referenta s polovičnim delovnim časom. Imeti mora 4-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto računovodje šole s polovičnim delovnim časom. Imeti mora 4-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto hišnika. Imeti mora 3-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto organizatorja delovne prakse na 2000 in več ur na leto po izvedbenem predmetniku. Imeti mora višješolsko izobrazbo, – eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka oziroma vodjo delavnice na 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah. Imeti mora višješolsko izobrazbo, – eno delovno mesto čistilca na 900 m2 neto talne površine. Imeti mora končano osnovno šolo. 4.
  25. V dvojezični šoli Ravnatelj sistemizira: – eno delovno mesto pisarniškega referenta. Imeti mora 4-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto računovodje šole. Imeti mora 4-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto hišnika s 3-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije. Imeti mora 3-letno ali 4-letno strokovno šolo, – eno delovno mesto organizatorja delovne prakse na 2000 in več ur na leto po izvedbenem predmetniku. Imeti mora višješolsko izobrazbo, – eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka oziroma vodjo delavnice z višješolsko izobrazbo na 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, – eno delovno mesto čistilca na 900 m2 neto talne hišne površine. Imeti mora končano osnovno šolo. X
  26. Normativi za oblikovanje oddelkov 5.
  27. V šoli z italijanskim učnim jezikom 5.1.
  28. Normativ za oblikovanje oddelka
  29. letnika programa nižje poklicne šole je 10 vpisanih novincev in največ 12 vajencev. 5.1.
  30. Normativ za oblikovanje oddelka
  31. letnika programa srednje poklicne, srednje tehniške šole in gimnazije je 14 vpisanih novincev in največ 16 vajencev oziroma dijakov. 5.1.
  32. Normativ za oblikovanje oddelka višjih letnikov programa nižje poklicne šole je12 vajencev oziroma dijakov. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število vpisanih v letnik istega programa deli z
  33. 5.1.
  34. Normativ za oblikovanje oddelka višjih letnikov srednje poklicne, srednje tehniške šole in gimnazije je 16 vajencev oziroma dijakov. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število vpisanih v letnik istega programa deli s
  35. 5.
  36. V dvojezični šoli 5.2.
  37. Normativ za oblikovanje oddelka
  38. letnika programa nižje poklicne šole je 18 vpisanih novincev in največ 20 vajencev oziroma dijakov. 5.2.
  39. Normativ za oblikovanje
  40. letnika programa srednje poklicne, srednje tehniške šole in gimnazije je 22 vpisanih novincev in največ 24 vajencev oziroma dijakov. 5.2.
  41. Normativ za oblikovanje oddelka višjih letnikov programa nižje poklicne šole je 20 vajencev oziroma dijakov. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število vpisanih v letnik istega programa deli z
  42. 5.2.
  43. Normativ za oblikovanje oddelka višjih letnikov programa srednje poklicne, srednje tehniške šole in gimnazije je 24 vajencev oziroma dijakov. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število vpisanih v letnik istega programa deli s
  44. XI
  45. Normativi za oblikovanje skupin 6.
  46. V šoli z italijanskim učnim jezikom 6.1.
  47. Splošnoizobraževalni predmeti: Dodatne skupine se ne oblikujejo. Število ur vaj in vsebino ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, določa učni načrt posameznega predmeta. 6.1.
  48. Športna vzgoja Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak normativu iz točk 5.1.
  49. in 5.1.4., vendar tako, da se vajenci oziroma dijaki delijo po spolu ter združujejo po spolu istega letnika. Če tako oblikovana skupina šteje manj vajencev oziroma dijakov, kot je določeno z normativom iz točk 5.1.
  50. in 5.1.4., se v skupino združujejo vajenci oziroma dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov. 6.1.
  51. Prvi tuji jezik Oddelek se deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole. Oblikovane skupine dijakov se združijo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka. 6.1.
  52. Drugi tuji jezik Pri drugem tujem jeziku se lahko oblikuje ena skupina več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če šola ponudi dva izbirna druga tuja jezika. 6.1.
  53. Spremljevalec vajencev oziroma dijakov na strokovni ekskurziji spremlja največ 16 vajencev oziroma dijakov. 6.1.
  54. Skupino za pouk izbirnih predmetov oziroma predmetnih področij iz posebnega dela izobraževalnega programa lahko šola oblikuje, če le-ta šteje najmanj 9 dijakov. 6.1.
  55. Za izvajanje pouka pri nerazporejenih urah v programu gimnazija lahko šola v
  56. letniku oblikuje dve dodatni skupini več, kot je število oddelkov
  57. letnika. 6.
  58. Dvojezična šola 6.2.
  59. Splošnoizobraževalni predmeti: Računalništvo in informatika Število dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 13 dijakov. Število ur vaj in vsebino določa učni načrt. Kemija, fizika, biologija Število dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 13 dijakov. Število ur vaj in vsebino ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, določa učni načrt posameznega predmeta. 6.2.
  60. Športna vzgoja Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak normativu iz točk 5.2.
  61. in 5.2.4., vendar tako, da se vajenci oziroma dijaki delijo po spolu ter združujejo iz oddelkov istega letnika. Če tako oblikovana skupina šteje manj vajencev oziroma dijakov, kot je določeno z normativom iz točk 5.2.
  62. in 5.2.4., se v skupino združujejo vajenci oziroma dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov. 6.2.
  63. Prvi tuji jezik Oddelek se deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole. Oblikovane skupine dijakov se združijo iz oddelkov istega letnika do normativa iz točke 5.2.
  64. 6.2.
  65. Pri pouku madžarščine se oddelek glede na predhodno znanje vajencev oziroma dijakov deli v skupino z nižjim in skupino z višjim nivojem pouka madžarščine. 6.2.
  66. Pri drugem tujem jeziku se lahko oblikuje ena skupina več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če šola ponudi dva izbirna tuja jezika. 6.2.
  67. Spremljevalec vajencev oziroma dijakov spremlja na strokovni ekskurziji skupino 16 vajencev oziroma dijakov. 6.2.
  68. Skupino za pouk izbirnih predmetov oziroma predmetnih področij iz posebnega dela izobraževalnega programa lahko šola oblikuje, če le-ta šteje najmanj 13 dijakov. 6.2.
  69. Za izvajanje pouka pri nerazporejenih urah v programu gimnazija lahko šola v
  70. letniku oblikuje dve dodatni skupini več kot je število oddelkov
  71. letnika. 6.
  72. Strokovno-teoretični predmeti Število vajencev oziroma dijakov v skupini je največ
  73. Število ur in vsebine ter obseg ur pri katerih sodeluje laborant, ko se vajenci oziroma dijaki delijo v skupine, določa učni načrt posameznega predmeta. 6.
  74. Praktični pouk Skupine vajencev oziroma dijakov se oblikujejo glede na vrsto učnega mesta: – do 8 vajencev v skupini posameznega poklica v nižji poklicni šoli, – do 16 vajencev oziroma dijakov v skupini posameznega poklica za mesta z ročnim delom in ročnimi strojčki, – do 8 vajencev oziroma dijakov v skupini posameznega poklica za industrijsko delitev dela in konvencionalno tehniko. Število ur in vrste dela na posameznih učnih mestih določa učni načrt posameznega strokovnega področja. Odstopanja: V primerih, ko je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvo pri delu, pri čemer mora biti s programom oziroma učnim načrtom opredeljena vsebina in obseg, lahko število vajencev oziroma dijakov v skupini odstopa od normativa iz točke 6.
  75. 6.
  76. Tečaj prve pomoči Normativ za oblikovanje skupine vajencev oziroma dijakov pri praktičnem delu tečaja prve pomoči je največ 17 vajencev oziroma dijakov. XII
  77. Odstopanja 7.
  78. Odstopanja zaradi specifičnih prostorskih pogojev dela zavoda ali specifične strukture programov, ki jih izvaja šola, oziroma manjšega vpisa kot določajo normativi iz točke
  79. odobri pristojni upravni organ s posebnim sklepom. 7.
  80. Šola lahko za dela sistemiziranih delovnih mest iz točk 4.
  81. in 4.
  82. sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi sprejme minister. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE XIII
  83. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati: sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 4/92, 7/92 in 33/95) razen: – poglavje B. Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin: točka
  84. Normativi za oblikovanje skupin učencev in točka 2.
  85. Praktično usposabljanje, ki veljata do izteka veljavnih izobraževalnih programov, – določila za oblikovanje oddelkov za maturo oziroma zaključni izpit in – določila o izvedbi vaj pri fiziki, kemiji in biologiji, ki se izvajajo kot maturitetni predmeti, ki veljajo do izteka veljavnih izobraževalnih programov. Novi programi, ki se bodo začeli izvajati s šolskim letom 1998/99, se izvajajo skladno z določili te odredbe. XIV Druga, tretja in četrta alinea točke 1.
  86. te odredbe začne veljati s šolskim letom 1998/
  87. XV Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne
  88. septembra
  89. Št. 603-38/97 Ljubljana, dne
  90. junija
  91. dr. Slavko Gaber l. r. Minister za šolstvo in šport Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.