Odredba o normativih in standardih v poklicnih in strokovnih šolah, stran 3306.

Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport O D R E D B O o normativih in standardih v poklicnih in strokovnih šolah I S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v javnih poklicnih in strokovnih šolah. II 1. Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov so ure pouka izobraževalnih programov poklicnih in strokovnih šol. 1.1. Tedenska učna obveznost: – 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov – 19 ur pouka za učitelje slovenskega jezika in književnosti – 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin – 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante. III 1.2. Zmanjšanje tedenske učne obveznosti Tajnik šolske maturitetne komisije ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer: – za 2 pedagoški uri, če je dijakov – maturantov do 49 – za 3 pedagoške ure, če je dijakov – maturantov od 50 do 96, – za 4 pedagoške ure, če je dijakov – maturantov od 97 do 160, – za 5 pedagoških ur, če je dijakov – maturantov od 161 do 192, – za 6 pedagoških ur, če je dijakov – maturantov 193 in več. Če je tajnik maturitetne komisije pomočnik ravnatelja, se učna obveznost iz točk 2.9. in 2.10. zmanjša za število ur iz prvega odstavka, vendar mora 4 ure pouka opraviti v vsakem primeru. Član republiške predmetne komisije ima lahko učno obveznost zmanjšano za 4 ure pouka. Če je član republiške predmetne komisije pomočnik ravnatelja, se učna obveznost iz točk 2.9. in 2.10. zmanjša za 4 ure, vendar mora 4 ure pouka na teden opraviti v vsakem primeru. IV 1.3. Trajanje ure pouka Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut. Praktično izobraževanje v delovnem procesu v gospodarskih organizacijah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti tistega subjekta, ki to izobraževanje izvaja, upoštevaje predpise, ki urejajo varstvo in pravice vajencev oziroma dijakov. V 1.4. Razredništvo Kriterij za vrednotenje dela razrednika je v prvem in zaključnem letniku dve uri pouka na teden, v ostalih letnikih pa ena ura pouka na teden. V programih 3 + 2 se le v zaključnem letniku vrednoti delo razrednika z dvema urama, v diferencialnih programih pa v začetnem in zaključnem letniku. VI 1.5. Mentorstvo Kriterij za vrednotenje dela mentorja učitelju – pripravniku je ena ura pouka na teden. VII 2. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja 2.1. Javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ima v skladu z ustanovitvenim aktom oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vsako z najmanj desetimi ali več oddelki, vodi direktor. 2.2. V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima v skladu z ustanovitvenim aktom oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot. 2.3. Šolo – javni vzgojno-izobraževalni zavod oziroma šolo – organizacijsko enoto vodi ravnatelj. 2.4. Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja šole z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden. 2.5. Učna obveznost ravnatelja na šoli s 15 do 16 oddelki je 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, 10 do 9 oddelki 5 ur in z 8 oddelki in manj 6 ur. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka lahko ravnatelj uči še največ 3 ure na teden. 2.6. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote s 16 oddelki in več je za polno delovno obveznost 4 ure na teden. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden, to je skupaj do 7 ur pouka na teden. 2.7. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki je 4 ure, s 13 do 14 oddelki 5 ur, z 11 do 12 oddelki 6 ur, z 9 do 10 oddelki 7 ur in z 8 oddelki ali manj 8 ur. za polno delovno obveznost. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure, to je skupaj do 11 ur pouka na teden. 2.8. V šoli lahko ravnatelj (in ravnatelj v funkciji direktorja) imenuje pomočnika ravnatelja. Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je za polno delovno obveznost 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka 2 oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika ravnatelja lahko imenuje ravnatelj na šoli s 34 oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki. Učna obveznost oziroma obseg svetovalnega dela na teden za drugega oziroma tretjega pomočnika ravnatelja se določi po kriterijih iz drugega oziroma tretjega odstavka. 2.9. Ravnatelj šole – organizacijske enote lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Ravnatelj šole – organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja organizacijske enote z 18 oddelki je za polno delovno obveznost 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka 2 oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 32 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika ravnatelja imenuje ravnatelj na šoli s 34 oddelki. Učna obveznost oziroma obseg svetovalnega dela na teden za drugega pomočnika ravnatelja se določi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka. VIII 3. Druga strokovna dela 3.1. V šoli z 20 in več oddelki ravnatelj sistemizira naslednja delovna mesta: – eno delovno mesto svetovalnega delavca, – eno delovno mesto knjižničarja. 3.2. V šoli, ki po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka oziroma vodjo delavnice. Imeti mora višješolsko izobrazbo. 3.3. V šoli, ki po izvedbenem predmetniku organizira delovno prakso, ravnatelj sistemizira na 2000 in več ur delovne prakse na leto eno delovno mesto organizatorja delovne prakse. Imeti mora višješolsko izobrazbo. 3.4. V kmetijski šoli ravnatelj sistemizira eno delovno mesto vodje posestva. Imeti mora višješolsko izobrazbo. IX 4. Administrativna, računovodska in tehnična dela 4.1. V šoli z 20 in več oddelki ravnatelj sistemizira naslednja delovna mesta: – eno delovno mesto pisarniškega referenta. Imeti mora 4-letno strokovno šolo – eno delovno mesto računovodje. Imeti mora 4-letno strokovno šolo – eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije. Imeti mora 3-letno ali 4-letno strokovno šolo. 4.2. Eno delovno mesto hišnika. Imeti mora 3-letno strokovno šolo. 4.3. Eno delovno mesto kurjača, če ima šola kurilnico na trda goriva. Imeti mora 3-letno strokovno šolo. 4.4. Eno delovno mesto čistilca na 900 m2 talne hišne površine. Imeti mora končano osnovno šolo. X 5. Normativi za oblikovanje oddelkov 5.1. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika posameznega programa nižje poklicne šole je najmanj 20 vpisanih novincev in največ 25 vpisanih vajencev ali dijakov. 5.2. Če je razpisan en sam oddelek posameznega programa nižje poklicne šole in se ne vpiše 20 novincev, se lahko oblikuje oddelek z najmanj 15 vajenci oziroma dijaki. 5.3. Če je program nižje poklicne šole na novo razmeščen, je normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika 25 vpisanih novincev. 5.4. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika posameznega programa srednje poklicne in srednje tehniške šole je najmanj 28 vpisanih novincev in največ 32 vpisanih vajencev oziroma dijakov. 5.5. V primeru, da je razpisan en sam oddelek posameznega programa srednje poklicne ali srednje tehniške šole in se ne vpiše 28 novincev, se lahko oblikuje oddelek z najmanj 25 vajenci, oziroma dijaki. 5.6. Če je program srednje poklicne ali srednje tehniške šole na novo razmeščen, je normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika 32 vajencev oziroma dijakov. 5.7. Normativ za oblikovanje oddelka poklicnega tečaja je najmanj 25 in največ 30 dijakov. Odstopanja: Odstopanja od normativa točk 5.1. do 5.6. so dovoljena v naslednjih primerih:

1. a)Če se program izvaja v enem oddelku in le na eni šoli v Republiki Sloveniji, in to tako, da: – se lahko oblikuje ob vpisu najmanj 10 novincev v nižjo, oziroma 16 novincev v srednjo poklicno ali srednjo tehniško šolo samostojni oddelek. Ob manjšem vpisu se oblikuje kombinirani oddelek. Kombinirani oddelek se oblikuje tudi v primeru vpisa v program z več poklici oziroma različne programe, ni pa za vsak poklic oziroma program toliko prijav, da se lahko oblikuje samostojni oddelek skladno s točko 5.
2. b)Če je v oddelku posameznega programa nižje poklicne šole en vajenec s posebnimi potrebami, (vajenec z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani) je normativ za oblikovanje oddelka 20 vajencev, če sta taka v oddelku dva taka vajenca, je normativ za oblikovanje oddelka 18 vajencev, če so vključeni trije, pa je normativ za oblikovanje oddelka 15 vajencev.
3. c)Če je v oddelku posameznega programa srednje poklicne ali srednje tehniške šole en dijak s posebnimi potrebami (dijak z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani), je normativ za oblikovanje oddelka 26 dijakov, če sta vključena dva taka dijaka, je normativ za oblikovanje oddelka 23 dijakov, če so vključeni trije taki dijaki, je normativ za oblikovanje oddelka 20 dijakov.
4. d)Če zaradi nezadostnih oziroma neprimernih prostorskih pogojev ter nesprejemljivih razlogov za prešolanje vajencev oziroma dijakov in zaradi strukture in vsebin programov ni mogoče oblikovati kombiniranega oddelka. Odstopanja pod točko
5. d)na utemeljeno vlogo šole odobri pristojni upravni organ. 5.7. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov nižje poklicne šole je 25 vajencev oziroma dijakov oziroma tolikšno, kot je določeno v točki 5.2. in točki
6. b)Odstopanja. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število vajencev oziroma dijakov istega letnika in programa deli s 25 oziroma z normativom iz točke
7. b)Odstopanja. Število višjih letnikov je lahko največ enako številu oddelkov 1. letnika iste vpisane generacije. 5.8. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov srednje poklicne in srednje tehniške šole je 32 dijakov ali vajencev oziroma tolikšno, kot je določeno v točki 5.5. in točki
8. c)Odstopanja. Število oddelkov se oblikuje tako, da se število dijakov oziroma vajencev istega letnika in programa deli z 32 oziroma z normativom iz točke
9. c)Odstopanja. 5.9. Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko največ enako številu oddelkov 1. letnika iste vpisane generacije dijakov. Šola lahko oblikuje oddelek več le v primeru, če se zaradi prešolanja vpiše toliko dijakov, da to presega normativ točk 5.7. in 5.8. Oblikovanje oddelka odobri pristojni upravni organ s posebnim sklepom. XI 6. Normativi za oblikovanje skupin 6.1. Splošnoizobraževalni predmeti: 6.1.1. Računalništvo in informatika Število vajencev oziroma dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 17. Število ur in vsebino vaj določa učni načrt. 6.1.2. Kemija, fizika, biologija Število vajencev oziroma dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 17. Število ur in vsebino vaj ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, določa učni načrt. 6.1.3. Športna vzgoja Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak normativu iz točke 5. vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo iz oddelkov istega letnika. Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov. S šolskim letom 1999/2000 je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji 20 dijakov v skupini. Za dodatnega 1 do 2 dijaka se ne oblikuje nova skupina. Dijaki se delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika do normativa 20 oziroma do normativa iz točke 5.1. Odstopanja. Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati skupina z 20 dijaki, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov. Prvo leto prehoda velja za zaključni letnik, nato pa postopoma vsako naslednje šolsko leto ostali letniki tako, da bo določba 20 dijakov v skupini za prvi letnik veljala s šolskim letom 2002/2003. Določbo bodo uveljavljale šole, ki lahko zagotovijo izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih. 6.1.4. Prvi tuji jezik Oddelek se deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole. Oblikovane skupine dijakov se združijo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka (točka 5.4.) Isto določilo se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik. 6.1.5. Pri pouku jezika okolja (italijanski jezik na obali) se oddelek, glede na predhodno znanje dijakov obvezno deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom jezika okolja. Skupine dijakov se združijo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka (točka 5.4.) 6.1.6. Spremljevalec dijakov oziroma vajencev na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja 16 vajencev oziroma dijakov. 6.1.7. Skupino za pouk izbirnih predmetov, oziroma predmetnih področij lahko šola oblikuje, če le-ta šteje najmanj 17 vajencev oziroma dijakov. 6.2. Strokovno-teoretični predmeti: 6.2.1. Število vajencev oziroma dijakov v skupini pri posameznem predmetu določenega programa oziroma poklica je največ 17 vajencev oziroma dijakov. Število ur in vsebine, kjer se oblikujejo skupine, ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, določa učni načrt predmeta. 6.2.2. Praktični pouk Skupine vajencev oziroma dijakov se oblikujejo glede na vrsto učnega mesta: – do 8 vajencev v skupini posameznega poklica v nižji poklicni šoli, – do 16 vajencev oziroma dijakov v skupini posameznega poklica za mesta z ročnim delom in ročnimi strojčki, – do 8 vajencev oziroma dijakov v skupini posameznega poklica za industrijsko delitev dela in konvencionalno tehniko. Število ur in vrste dela na posameznih učnih mestih določa učni načrt posameznega strokovnega področja. – 1 vajenec oziroma dijak pri praktični vožnji z motornim vozilom. Odstopanja: V primerih, ko je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvo pri delu, pri čemer mora biti s programom, oziroma učnim načrtom opredeljena vsebina in obseg, lahko število vajencev oziroma dijakov odstopa od normativa 6.2.2. 6.2.3. Tečaj prve pomoči Normativ za oblikovanje skupine vajencev oziroma dijakov pri praktičnem delu tečaja prve pomoči je največ 17 vajencev oziroma dijakov. XII 7. Odstopanja 7.1. Šola, ki ne dosega normativov iz točk 3. in 4., sistemizira delovna mesta delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. 7.2. Šola lahko za dela sistemiziranih delovnih mest iz točke 4. sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi sprejme minister. 7.3. Šola, v sklopu katere je dijaški dom, pri sistemizaciji delovnih mest iz točk 2., in 4.1. vzgojne skupine in oddelke sešteva kot skupni kriterij. 7.4. Odstopanja zaradi specifičnih pogojev dela zavoda, ali objektivno spremenjenega obsega dela zavoda odobri pristojen upravni organ s posebnim sklepom. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE XIII 1. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati: Sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 4/92, 7/92 in 33/95) razen: – poglavje B), Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin: točka 2. Normativi za oblikovanje skupin učencev in točka 2.3. Praktično usposabljanje, ki veljata do izteka veljavnih izobraževalnih programov, – določila o sistemizaciji delovnega mesta organizatorja praktičnega usposabljanja, ki veljajo do izteka obrtnih programov s šolskim letom 1999/2000, – določila za oblikovanje oddelkov za maturo oziroma zaključni izpit in – določila o izvedbi vaj pri fiziki, kemiji ter biologiji, ki se izvajajo kot maturitetni predmeti, ki veljajo do izteka veljavnih izobraževalnih programov. Novi programi, ki se bodo začeli izvajati s šolskim letom 1998/99, se izvajajo skladno z določili te odredbe. XIV Druga alinea točke 1.1. te odredbe začne veljati s šolskim letom 1998/99. XV Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra 1997. Št. 603-54/96 Ljubljana, dne 10. junija 1997. dr. Slavko Gaber l. r. Minister za šolstvo in šport Kazalo Na vrh