← Slovenija

Pravilnik o tehničnih zahtevah za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja, stran 4346.

Na podlagi 27. in 63. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, – odl. US RS, 29/95) izdaja minister za promet in zveze P R A V I L N I K o tehničnih zahtevah za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja I. SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen (vsebina pravilnika) Pravilnik določa tehnične zahteve za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja, in dodatne zahteve, ki jih mora izpolnjevati terminalska oprema (v nadaljevanju: T.O.), namenjena za govorno telefonijo. Določbe tega pravilnika veljajo za vse vrste terminalske opreme, namenjene za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja, če ni s predpisi za posamezne vrste T.O. drugače določeno. 2. člen (splošne zahteve) Splošne tehnične zahteve in pripadajoče metode preverjanja, ki jim mora ustrezati T.O., namenjena za priključevanje na javno telefonsko omrežje, so navedene v prilogi z naslovom Splošne tehnične zahteve za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja (v nadaljevanju: splošne zahteve). II. ZAHTEVE ZA T.O., NAMENJENO ZA GOVORNO TELEFONIJO 3. člen (veljavnost določil) Določbe tega poglavja veljajo za vse vrste T.O. za govorno telefonijo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja. 1. Prenosne karakteristike 4. člen (merjenje elektroakustičnih lastnosti) Akustične meritve je treba izvajati v prostorih, kjer nivo akustičnih motenj ni večji od 40 dBA (SPL 2E-5 Pa), z merilnikom glasnosti, ki ima A-karakteristiko filtra. Konstrukcija in razporeditev elementov pogovorke upoštevata priporočilo ITU-T, P.35. 5. člen (frekvenčni potek) Meje amplitudne karakteristike oddaje v odvisnosti od frekvence so dane na sliki 1. Preverjamo po priporočilu ITU-T, P.64. Meje amplitudne karakteristike sprejema v odvisnosti od frekvence so dane na sliki 2. Preverjamo po priporočilu ITU-T, P.64. 6. člen (stopnja glasnosti) Stopnja glasnosti telefonskega aparata z upoštevanjem napajalnega mostička javne telefonske centrale in naročniškega voda mora biti v mejah 5 ± 3 dB za oddajo in v mejah –5 ± 3 dB za sprejem. Napajalni mostiček javne telefonske centrale je opredeljen v splošnih zahtevah. Umetni naročniški vod je simetrične izvedbe, sestavljen iz štirih zaporedno vezanih četveropolov. Vsak četveropol nadomešča naročniški vod s premerom žile 0,4 mm in dolžine 0,9 km. Sestavljajo ga štirje upori R = 63 Ωin kondenzator C = 33 nF, vezan v simetrični T-člen. Meritve izvajamo pri dolžinah naročniškega voda 0 km, 1,8 km in 3,6 km ter premeru vsake žile 0,4 mm. Stopnjo glasnosti preverjamo po priporočilu ITU-T, P.76. Ročno uravnavanje glasnosti je dovoljeno le pri sprejemu in to za največ 6 dB. Preverja se brez umetnega voda. 7. člen (lokalni efekt) Lokalni efekt mora biti v mejah od 5 dB do 18 dB. Če je vgrajen regulator glasnosti sprejema, ga je treba pri merjenju izključiti. 8. člen (popačenje) Faktor popačenja T.O. pri oddaji in sprejemu sme biti največ 5%. Preverja se po določbah 6. člena. 9. člen (linearnost stopnje glasnosti) Pri sprejemnih in oddajnih nivojih od +5 dB do –20 dB glede na osnovne nivoje ne sme biti odstopanje linearnosti T.O. večje kot ±1,5 dB. Linearnost stopnje glasnosti se preverja brez umetnega voda. 2. Fizični moduli 10. člen (klicanje) Ko je regulator glasnosti v položaju največje glasnosti, mora biti jakost zvoka, merjena na razdalji 1 m, večja ali enaka 60 dBA SPL. T.O. mora imeti možnost spremembe jakosti zvoka v obsegu, večjem od 20 dB. Najmanjša jakost zvoka, merjena na razdalji 1 m, ne sme biti manjša od 40 dBA SPL. Največja jakost zvoka klicanja pri prenosni enoti brezvrvičnega telefonskega aparata mora biti večja ali enaka 55 dBA SPL. Preverjamo po določilih v splošnih zahtevah pri napetostih vira 60 V, realne upornosti vira 4 kΩ in v frekvenčnem območju 20 Hz do 54 Hz. Med preverjanjem stoji T.O. na trdni podlagi. Meri se z merilnikom glasnosti. Razdalja med mikrofonom merilnika in T.O. naj bo 1 m. 11. člen (izbiralni in krmilni elementi) Razporeditev številk, črk in simbolov na izbiralnih elementih sledi priporočilu ITU-T, E.161, opcija A. 12. člen (odzivni časi krmilnih elementov) T.O. mora najkasneje v 200 ms po sklenitvi zanke omogočiti oddajanje in sprejemanje govornih signalov. 3. Dodatne funkcije 13. člen (izbirne funkcije) Funkcije in postopki, ki jih je možno izbirati, morajo ustrezati temu pravilniku le, če so uporabljene v T.O. Če je neka izbirna funkcija uporabljena, mora to biti navedeno v deklaraciji proizvajalca. 14. člen (izklop mikrofona) S posebno tipko oziroma funkcijo se lahko izključi mikrofonski vložek T.O. Govorni signal mora biti pri izključenem mikrofonu dušen za najmanj 50 dB. Preveri se po določbah 4. člena tega pravilnika pri frekvenci 1 kHz. 15. člen (držanje zveze) S funkcijo držanja zveze se omogoči, da vzporedna T.O. prevzeme pogovor. T.O. mora funkcijo držanja zveze nadzorovati in sprostiti v času, ki je nastavljiv od 10 s do 30 s po položitvi slušalke. Preverja se enosmerno in izmenično upornost po določilih v splošnih zahtevah. 16. člen (ozemljitvena tipka) Z ozemljitveno tipko se omogočijo funkcije, kot je predaja zveze in podobno. Ozemljitvena tipka se mora odzvati in oddati ustrezen signal, če je pritisnjena več kot 100 ms. 4. Zahteve pri posameznih vrstah T.O., namenjene za govorno telefonijo 17. člen (priključevanje več T.O.) Dve ali več enot T.O. je lahko priključenih tudi vzporedno, vendar mora v takem primeru celoten sklop teh naprav ustrezati zahtevam tega pravilnika. 18. člen (prostoročni telefon) Prostoročni telefon mora imeti poleg zvočnika tudi pogovorko, prek katere se lahko komunicira tudi ob večjih šumih v prostoru ali na vodu, večjem dušenju na vodu in podobno. Stopnja glasnosti pri oddaji in sprejemu ter čas prehoda iz mirovnega v oddajno ali sprejemno stanje morata ustrezati priporočilu ITU-T, P.340. Po istem priporočilu se preverja tudi našteti parametri. Stopnja glasnosti se preverja pri dolžinah naročniškega voda 0 km, 1,8 km in 3,6 km ter premeru vsake žile 0,4 mm. Meje amplitudne karakteristike oddaje v odvisnosti od frekvence so za prostoročni telefon za 5 dB širše kot na sliki 1. Preverja se po določilih priporočila ITU-T, P.340. Meje amplitudne karakteristike sprejema v odvisnosti od frekvence za prostoročni telefon niso predpisane. 19. člen (T.O. z avtomatskim izbiranjem, snemanjem in oddajanjem govora) Zaradi potrebe, da uporabnik posname “odzivno informacijo” ali pa jo spremeni, mora imeti T.O. s snemanjem in oddajanjem govora možnost lokalnega nadzora te “odzivne informacije”. T.O. s snemanjem in oddajanjem govora mora nedvoumno posneti in predvajati pogovore z nivojem med –40 dBm in 0 dBm. Zaradi varovanja telekomunikacijske tajnosti ne sme biti razumljiv govor z nivojem, manjšim ali enakim od –54 dBmp. Občutljivost se preverja po shemi A.5.4.4 v splošnih zahtevah s frekvenco 1000 Hz. Pri snemanju najmanjšega vhodnega govornega signala z nivojem –40 dBm mora biti nivo posnetka pri predvajanju prek vgrajenega elektroakustičnega pretvornika najmanj za 20 dB večji od šuma. Nivo sporočila, posnetega z normalno glasnostjo in v pravilni govorni razdalji, mora biti pri predvajanju za najmanj 30 dB večji od nivoja šuma. Razlika med nivojem sporočila in nivoji tujih napetosti mora biti najmanj 20 dB. Pri snemanju in predvajanju morajo biti meje amplitudne karakteristike v odvisnosti od frekvence enake kot pri prostoročnem telefonu. Sprejemno jakost uporabnik lahko uravnava. Kakovost predvajanja se preverja po priporočilu ITU-T, P.340. Šumna napetost pri oddaji ne sme preseči –54 dBmp. Preverja se po določilih v splošnih zahtevah. 20. člen (odzivniki) Telefonski odzivnik s snemanjem govora mora biti 2 s po koncu posnetega govora, namenjenega kličočemu, oziroma po opozorilnem tonu pripravljen za sprejemanje govornega sporočila kličočega. Čas od konca snemanja govora do začetka časa izteka naj bo med 2 s in 6 s. Čas izteka, t.j. čas od konca končne napovedi do prekinitve enosmerne tokovne zanke naročniškega voda, mora biti manjši ali enak 10 s. Snemanje lahko traja največ 3 min. Čas ponovne pripravljenosti, t.j. čas od prekinitve enosmerne tokovne zanke do pripravljenosti za sprejem naslednjega klicnega signala, je manjši ali enak 20 s. Telefonski odzivnik s snemanjem govora mora imeti možnost lokalne vključitve in izključitve funkcije. Funkcija se lahko vključi in izključi s sprejemnikom klica ali z vezjem za identifikacijo zančnih tokov. 21. člen (telefonske garniture) Telefonske garniture so vrsta T.O., ki imajo več vhodov za priključitev vodov javnega telefonskega omrežja in možnost preklapljanja teh vhodov na različne izhode, na katere so priključene naprave, ki so posebej prirejene za medsebojno delovanje. Taka oprema mora izpolnjevati predpisane pogoje v tem pravilniku in v splošnih zahtevah za vsak svoj vhod pri vseh možnih kombinacijah izhodov in vseh možnih ravnanjih. Telefonske garniture imajo lahko v javni zvezi za 2 dB manjšo stopnjo glasnosti, kot je določeno v 4. členu tega pravilnika. Med javno zvezo in katerokoli drugo zvezo v sklopu telefonske garniture mora biti preslušno slabljenje večje od 70 dB. Prometne izgube telefonskih garnitur, merjene na priključkih javnega telefonskega omrežja, ne smejo presegati 1%. II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 22. člen Eno leto po uveljavitvi tega pravilnika se prenehajo uporabljati: 1. tehnični pogoji za telefonske aparate (PTT Vestnik, št. 23/91), 2. tehnični pogoji za telefonske aparate z zvočnikom (PTT Vestnik, št. 16/85), 3. tehnični pogoji za izdelavo in sprejem avtomatskih telefonskih odzivnikov (PTT Vestnik, št. 14/71, 17/71), 4. tehnični pogoji za naprave za prenos tarifnih informacij z izmeničnim tokom (PTT Vestnik, št. 25/84), 5. tehnični pogoji za telefonske priključne doze s konektorskimi mikrovtičnicami (PTT Vestnik, št. 17/90), 6. tehnični pogoji za telefonske garniture (PTT Vestnik, št. 16/83). 23. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati: 1. tehnični pogoji za električne karakteristike nesimetričnih spojnih krogov dvojnega toka na vmesnem spoju končne naprave za podatke in končne naprave za prenos podatkov (PTT Vestnik, št. 5/75), 2. tehnični pogoji za modem 600/1200 bit/s (PTT Vestnik, št. 15/76, 20/83), 3. tehnični pogoji za modem 300 bit/s (PTT Vestnik, št. 15/76, 20/83), 4. tehnični pogoji za modem 2400/1200 bit/s s fazno modulacijo (PTT Vestnik, št. 5/77, 20/83), 5. tehnični pogoji za priključitev naprav za prenos podatkov na nekomutirane telefonske vode (PTT Vestnik, št. 5/77), 6. tehnični pogoji za modem 4800/2400 bit/s s fazno modulacijo (PTT Vestnik, št. 8/78, 20/83), 7. splošni tehnični pogoji za naprave za prenos podatkov (PTT Vestnik, št. 20/81), 8. tehnični pogoji za dupleksni modem 1200 bit/s (PTT Vestnik, št. 20/81), 9. tehnični pogoji za modem 9600 bit/s (PTT Vestnik, št. 18/84), 10. tehnični pogoji za dupleksni modem 2400 bit/s (PTT Vestnik, št. 21/88), 11. tehnični pogoji za faksimilne naprave CCITT skupine 2 za uporabo v omrežju JPTT (PTT Vestnik, št. 12/82), 12. tehnični pogoji za faksimilne naprave CCITT skupine 3 za uporabo v omrežju JPTT (PTT Vestnik, št. 23/91), 13. tehnični pogoji za sisteme za simultani prenos govora in podatkov (PTT Vestnik, št. 24/88). 24. člen T.O., preverjena po predpisih navedenih v 22. in 23. členu, se lahko vključuje v javno telekomunikacijsko omrežje do 31. 2. 2000 in ostane lahko vključena do izrabljenosti. 25. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 346-24/97 Ljubljana, dne 25. julija 1997. mag. Anton Bergauer l. r. Minister za promet in zveze PRILOGA Splošne tehnične zahteve za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja 1. SPLOŠNO 1.1 Uvod Splošne tehnične zahteve za telekomunikacijsko opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja, določajo pogoje, katere morajo izpolnjevati vse vrste terminalske opreme, ki se priključuje na javno telefonsko omrežje. 1.2 Pregled Ta dokument vsebuje tehnične zahteve in pripadajoče metode preverjanja, katerim mora ustrezati terminalska oprema (v nadaljevanju: T.O.), ki se priključuje na javno telefonsko omrežje (v nadaljevanju: JTO). Vmesnik med JTO in T.O. je analogen, z dvožično povezavo in prepoznavo toka v naročniški zanki ter z nizkofrekvenčnim klicnim signalom. Po standardu ETS 300 001 so povzeti: zgradba dokumenta, številčenje členov, nekateri tehnični podatki in merilne metode. 1.3 Način uporabe 1.3.1 Zgradba dokumenta V tem dokumentu so zbrane predpisane zahteve in pripadajoče metode preverjanja, kar je navedeno skupaj v posameznih poglavjih. Merilne sheme, tabele s podatki in formule so označene s predpono A. Merilne vrednosti, uporabljene pri preverjanju, so običajno navedene takoj za navedeno merilno metodo. 1.3.2 Uporaba zahtev in meritve Kjer so zahteve postavljene za določeno območje posameznih parametrov, se preverjajo največkrat le v eni ali dveh točkah, ki so točno določene. Za T.O., za katero se ugotovi, da ustreza podanim zahtevam v pogojih preverjanja, velja, da ustreza podanim zahtevam v celotnem predpisanem območju. Če T.O. nima na voljo določene funkcije, potem zahteve, ki se nanašajo na to funkcijo, niso obvezujoče. Če merilni postopki za preverjanje predpisanih zahtev niso podani, se uporabljajo merilni postopki, predvideni v standardu ETS 300 001. 1.4 Uporabljeni pojmi 1.4.1 Naročniški vod Naročniški vod je del krajevnega telefonskega omrežja in je običajno dvožično galvansko vezan z javno telefonsko centralo po žilah a in b. Naročniškemu vodu je s telefonsko številko dodeljen enopomenski naslov v JTO. 1.4.2 Javno telefonsko omrežje - JTO Javno telefonsko omrežje v smislu tega pravilnika je javna telefonska infrastruktura, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami. 1.4.3 Omrežna priključna točka javnega telefonskega omrežja Omrežna priključna točka JTO je točka, kjer se zaključuje naročniški vod javne telefonske centrale in na katero se priključi T.O. ter definirajo karakteristike vmesnika. Zaključitev je prikazana na shemi 1.4.4.3 v dodatku. Pomen oznak je naslednji:

  1. a)žici a1 in b1 sta namenjeni priključevanju na JTO,
  2. b)žici a2 in b2 sta namenjeni priključevanju zaporedne T.O. na končno T.O.,
  3. c)žica e je namenjena priključitvi signalne ozemljitve. 1.4.4 Terminalska oprema - T.O. 1.4.4.1 Splošno Terminalska oprema je oprema, ki je namenjena za priključitev na javno komutirano telefonsko omrežje:
  4. a)za neposredno povezavo v omrežni priključni točki javnega telefonskega omrežja, ali
  5. b)za delovanje z javnim telefonskim omrežjem tako, da je povezana posredno ali neposredno na omrežno priključno točko javnega telefonskega omrežja za oddajanje, obdelovanje, posredovanje, prenos ali sprejemanje sporočil. Končna T.O. je namenjena samostojnemu priključevanju na omrežno priključno točko JTO, kot je prikazano na shemi 1.4.4.1.a v dodatku. Zaporedno vezana T.O. je T.O., ki se priključuje na omrežno priključno točko JTO in ima sekundarno priključno točko z enim ali več izhodi, na katere se lahko priključi končna T.O. Pri tem je naročniški vod lahko galvansko vezan skozi zaporedno T.O., zanka pa je lahko zaključena v končni T.O., kot kaže shema 1.4.4.1.b v dodatku. 1.4.4.2 Tipi T.O. T.O. lahko klasificiramo takole:
  6. a)končna T.O. z enosmerno zaključitvijo zanke, glej shemo 1.4.4.2.a v dodatku,
  7. b)končna T.O. brez enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.b v dodatku,
  8. c)zaporedno vezana T.O. z možnostjo preklapljanja voda na enosmerno zaključitev zanke v svoji T.O. ali pa na izhod, glej shemo 1.4.4.2.c v dodatku,
  9. d)zaporedno vezana T.O. s stalno vezanim izhodom in možnostjo enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.d v dodatku,
  10. e)zaporedno vezana T.O. brez enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.e v dodatku. 1.4.4.3 Merilne točke T.O. Merilne točke T.O. so mesta s priključki, na katerih se lahko preverjajo električni parametri T.O. Pri T.O. so določene naslednje merilne točke, ki so prikazane na referenčnem modelu na shemi 1.4.4.3 v dodatku:
  11. a)TP0 - vtičnica s priključki voda JTO,
  12. b)TP1 - vtič priključne vrvice T.O.,
  13. c)TP3 - vhodna vtičnica za priključno vrvico T.O.,
  14. d)TP4 - izhodna vtičnica za priključno vrvico, le pri zaporedni T.O.,
  15. e)TP6 - izhodni vtič priključne vrvice, le pri zaporedni T.O.. Če je T.O. opremljena s priključno vrvico, ki je namenjena priključevanju T.O. na priključno točko JTO, se pri preverjanju uporablja merilna točka TP1, pri zaporedni T.O. pa merilni točki TP1 in TP6. Pri T.O., ki ni opremljena s priključno vrvico, se za preverjanje uporablja merilna točka TP3 ali merilni točki TP3 in TP4 pri zaporedni T.O. 1.4.5 Stanja T.O. 1.4.5.1 Mirovno stanje Mirovno stanje T.O. je stanje, pri katerem T.O. ne zasega organov telefonske centrale, tok v naročniški zanki pa je minimalen. Zaporedno vezana T.O. je v tem stanju lahko aktivna v povezavi z drugo T.O. 1.4.5.2 Klicanje Stanje klicanja je enako mirovnemu stanju, le na priključnih sponkah T.O. je prisoten klicni signal. 1.4.5.3 Delovno stanje V tem stanju je T.O. takrat, ko prevaja dovolj enosmernega toka, da zasega organe telefonske centrale. Da centrala zazna prehod iz mirovnega v delovno stanje, morajo biti izpolnjeni časovni pogoji, definirani v točki 9.4.1.1. 1.4.5.4 Izbiranje ali signaliziranje V tem stanju T.O. pošilja JTO informacijo o izbranih številkah. Signalizacija je lahko impulzna ali dvotonska večfrekvenčna (v nadaljevanju: DTMF). 1.4.5.5 Stanje kalibrirane prekinitve V tem stanju T.O. posreduje JTO signal za ponovno vključitev krmilnega organa. 1.4.7 Govorni pas Govorni pas pomeni frekvenčni pas od 300Hz do 3400Hz. 1.5 Enosmerno napajanje Na shemi 1.5 v dodatku je predstavljeno nadomestno vezje napajalnega mostička. Vrednosti komponent mostička sta: L f > / = 5 H, C f > / = 20 mF. V upornosti napajalnega mostička R f je zajeta tudi ohmska upornost induktivnosti L f . 1.5.1 Zahteve za napajanje Nadomestni napajalni mostiček s podanimi vrednostmi predstavlja izhodne parametre JTO. Če v tem ali drugem predpisu ni določeno drugače, mora T.O. izpolnjevati predpisane zahteve v naslednjem območju napajalnih vrednosti: DeltaV f = 45 - 53 V, DeltaR f = 800 - 2000 Omega, DeltaI f = 20 - 60 mA, I maks = 60 mA. 1.5.2 Zahteve za napajanje med preverjanjem T.O. Če v tem ali drugem predpisu ni določeno drugače, se T.O. med preverjanjem napaja z napajalnim mostičkom z naslednjimi parametri:
  16. a)V f = 48 V,
  17. b)R f = 800 Omega,
  18. c)I f = I maks 1.6 Metode in pogoji preverjanja Metode in pogoji preverjanja so določeni pri posameznih točkah tega dokumenta. Izvajalec preverjanja lahko uporablja tudi druge metode preverjanja, ki pa morajo biti električno enakovredne predpisanim. 1.6.1 Okolje Za merilno opremo in T.O., ki se preverja, veljajo naslednje okoljske razmere: Temperatura: 15 °C do 35 °C Relativna vlažnost: 25% do 75% Zračni tlak: 86 kPa do 106 kPa 1.6.2 Tolerance merilnih komponent Če ni navedeno posebej, morajo biti vse vrednosti merilnih komponent v območju ±1% podanih vrednosti. 1.6.3 Tolerance merilne opreme Tolerance vseh parametrov, ki so podani pri posameznih preverjanjih, meritvah in nastavitvah smejo biti največ ±1%. Zaradi meritev popačenih izmeničnih tokov in napetosti smemo uporabljati le merilnike dejanskih efektivnih vrednosti (“true rms”). Če ni navedeno drugače, uporabljamo pri meritvah sinusne vire izmenične napetosti s popačenjem manjšim od 1% in notranjo upornostjo manjšo od 10 Omega. Za frekvenčno-selektivne meritve je obvezna uporaba selektivnih voltmetrov s pasovno širino od 25 Hz do 300 Hz in dinamiko vsaj 60 dB. 1.6.4 Razločljivost merilne opreme Razločljivost merilne opreme naj bo vsaj en velikostni red večja od zahtev za toleranco merilne opreme, podane v 1.6.3. 1.6.5 Merilne vrednosti Merilne vrednosti morajo biti v obsegu ±1% vrednosti, ki so zahtevane pri posameznih preverjanjih. 1.6.6 Priključevanje T.O. 1.6.6.1 Zaporedno vezana T.O. T.O., podana v shemah preverjanja v tem dokumentu, je končna T.O. Pri preverjanju zaporedno vezane T.O. so izhodne sponke odprte, če v tem dokumentu ni določeno drugače. 1.6.6.2 Dodatno ožičenje Dodatne priključne žice, ki jih ima lahko T.O., npr. ozemljitev ali priključek dodatnega zvonca, morajo ostati nepriključene, če v tem dokumentu ni določeno drugače. 1.7 Toni in signali v omrežju V nadaljevanju so navedene informativne vrednosti tonov in signalov v JTO. Vse vrednosti nivojev so podane na impedanci 600 Omega v točki TP0, če ni v tem dokumentu določeno drugače. 1.7.1 Ton prostega izbiranja Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz Minimalni nivo (p 1 ): -20 dBm Maksimalni nivo (p 2 ): -8 dBm Kadenca (ton, pavza, ton, pavza) (ms): 200 ± 10%, 300 ± 10%, 700 ± 10%, 800 ± 10% 1.7.2 Ton kontrole klicnega signala Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz Minimalni nivo (p 1 ): -20 dBm Maksimalni nivo (p 2 ): -8 dBm Kadenca (ton, pavza) (ms): 1000 ± 10%, 4000 ± 10% 1.7.3 Ton zasedeno Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz Minimalni nivo (p 1 ): -20 dBm Maksimalni nivo (p 2 ): -8 dBm Kadenca (ton, pavza) (ms): 500 ± 10%, 500 ± 10% 1.7.4 Ton zadušitve Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz Minimalni nivo (p 1 ): -20 dBm Maksimalni nivo (p 2 ): -8 dBm Kadenca (ton, pavza) (ms): 200 ± 10%, 200 ± 10% 1.7.8 Signal tarifiranja Frekvenca (f): 16000 Hz ± 220 Hz Minimalni nivo (p 1 na 200 Omega): 80 mVef Maksimalni nivo (p 2 na 200 Omega): 2,4 Vef Kadenca (signal, minimalna pavza) (ms): 100 do 180, 90 do 110 ms 1.7.9 Klicni signal Frekvenca (f): 25 Hz ± 2,5 Hz Minimalni nivo (p 1 nezaključeno): 80 Vef Maksimalni nivo (p 2 nezaključeno): 90 Vef Kadenca (signal, pavza) (ms): 1000 ± 10%, 4000 ± 10% 2. ENOSMERNE KARAKTERISTIKE 2.1 Polarnost T.O. mora izpolnjevati vse zahteve, podane v tem dokumentu, neodvisno od polarnosti enosmerne napetosti na njenih priključnih sponkah. Prav tako ne sme biti nobene odvisnosti od polarnosti pri priključevanju zaporedne T.O. in T.O., ki se priključuje na zaporedno T.O. Preverjamo tako, da med posameznimi meritvami zamenjamo polarnost enosmerne napetosti na priključnih sponkah T.O. 2.2 Izolacijska upornost 2.2.1 Mirovno stanje T.O. T.O. mora ustrezati zahtevam tega poglavja, ko je v mirovnem stanju priključena na napetost V tmaks = 100V vsaj 15 s oziroma toliko časa, da so prehodni pojavi ob priključitvi zanemarljivi. 2.2.1.1 Med priključkoma voda Vrednost izolacijske upornosti med priključkoma voda mora biti večja od 1 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.1 v dodatku, z napetostjo V tmaks = 100 V. Dodatno preverjamo pri V tmaks = 150 V. Upornost T.O. med priključkoma voda mora biti v tem primeru večja od 60 kOmega. Preverjanje je potrebno zaradi določitve praga začetka prevajanja vgrajene prenapetostne zaščite. 2.2.1.2 Med priključkoma voda in signalno ozemljitvijo Pri T.O., ki ima priključek za signalno ozemljitev, mora biti upornost med priključkoma voda, ki sta kratko vezana, in priključkom ozemljitve večja od 5 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.2 v dodatku. 2.2.1.3 Med priključkoma voda in uporabniku dostopnimi deli T.O. Izolacijska upornost T.O. med priključkoma voda, ki sta kratko vezana, in poljubnim, uporabniku dostopnim delom, razen priključka ozemljitve, mora biti večja od 5 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.3 v dodatku. 2.3 Enosmerna upornost T.O. Ko je T.O. v delovnem stanju, sme njena enosmerna upornost znašati največ 400 Omega. Preverjamo po shemi A.2.3 v dodatku, z vrednostmi V f = 48 V, R f > / = 800 Omega, 20 mA < / = I f < / = I fmaks . Preverjamo z merjenjem V t pri tokovih I f od 20 mA naprej v korakih po 5 mA. Tok se nastavlja s spreminjanjem upora R f . 2.4 Prehodni pojavi 2.4.1 Prehod iz mirovnega stanja v delovno stanje Ko T.O. preide iz mirovnega stanja v delovno stanje, mora biti časovni potek toka v zanki tak, da njegova vrednost po času t c = 150 ms od začetka prehoda odstopa manj kot ±10% od vrednosti toka v stabilnem stanju, in to po koncu prehodnega pojava. Preverjamo po shemi A.2.4.1 v dodatku, s testnimi vrednostmi, podanimi v točki 1.5.2. 2.4.2 Preklapljanje voda Zahteva velja za zaporedno T.O., ki ima možnost preklapljanja voda na eno ali več končnih T.O. Tok v zanki mora preseči vrednost I t = 18 mA v času t t = 10 ms po začetku preklopa oziroma po začetku prehodnega pojava. Zahteva ne velja:
  19. a)ko T.O. sprošča vod,
  20. b)ko je T.O. v stanju signalizacije - izbiranja. Preverjamo po shemi A.2.4.2, podani v dodatku, z vrednostmi V f = 48 V, R f1 = 400 Omega, R f2 = 400 Omega, R L = 480 Omega. 2.5 Zaporedna upornost Zaporedno vezana T.O., ki se priključuje med naročniški vod in končno T.O., ne sme vnašati v zanko upornosti, večje od R S = 75 Omega, pri tokovih DeltaI f = 20 mA - I maks . Preverjamo po shemi A.2.5 v dodatku z merilnimi vrednostmi:
  21. a)V f = 48 V,
  22. b)R f = 800 Omega in 1845 Omega,
  23. c)R L = 480 Omega. 3. KARAKTERISTIKE KLICANJA 3.1 Vhodna napetostno-tokovna karakteristika To poglavje določa vhodno napetostno-tokovno karakteristiko T.O., ki je v mirovnem stanju, za frekvenčno področje klicnih signalov. 3.1.1 Detektorji klicanja T.O., ki vsebuje prepoznavo klicanja, mora imeti tako vhodno karakteristiko, da je na frekvenčnem področju od f 1 = 20 Hz do f 2 = 54 Hz pri konstantni napetosti klicnega signala V t = 60 V ef na sponkah T.O. tok I t skozi T.O. manjši od 10 mA ef in večji od 2,2 mA ef . Preverjamo po shemi A.3.1 v dodatku z meritvijo I t pri napetosti V t in frekvencah med f 1 in f 2 , V f = 48 V, R f = 800 Omega, V t = 60 V ef . 4. PRENOSNE KARAKTERISTIKE Merjenje prenosnih karakteristik izvajamo pri T.O., ki je namenjena prenosu govora. Pri tem postavimo pogovorko, z elektroakustičnima pretvornikoma obrnjenima navzgor, na trdo podlago. Alternativno je lahko pogovorka vpeta v držalo, ki je predpisano v priporočilu ITU-T, P.76. Zvočnik in mikrofon kot elektroakustični del T.O., ki je namenjena za prenos govora brez uporabe pogovorke, med preverjanjem namestimo v prostor, ki je v skladu s priporočilom ITU-T, P.34 “gluha soba”. 4.1 Vhodna impedanca 4.1.1 Vhodna impedanca T.O. v mirovnem stanju Vhodna impedanca med priključnima sponkama T.O. mora biti v mirovnem stanju pri vzbujalni napetosti V t2 = 0 dBm, napajalni napetosti V f = 48 V in v frekvenčnem območju od 200 Hz do 4000 Hz večja od Z 1 = 6 kOmega. Preverjamo po shemi A.4.1.1 v dodatku, pri konstantni napetosti V t2 = 0dBm, z meritvijo toka I ef . Meritve izvajamo od frekvence f 1 = 200 Hz naprej, v korakih, manjših od polovice oktave. Impedanca se določi po formuli A.4.1.1. Zn = V t2 / I ef Formula A.4.1.1 4.1.2 Vhodna impedanca T.O. v delovnem stanju Vhodna impedanca med priključnima sponkama T.O. mora biti v delovnem stanju taka, da je slabljenje refleksije alfa glede na referenčno impedanco Z r večje ali enako 14 dB. Zahteva velja za frekvenčno območje Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz, zančni tok DeltaI f pa ima vrednosti med 20 mA in I maks in za vzbujalno napetost V t1 = -10 dBm. Referenčna impedanca Z r je določena z vzporedno vezavo upora R 2 in kondenzatorja C, h katerima je zaporedno vezan upor R 1 . Vrednosti elementov so:
  24. a)R1 = 220 Omega,
  25. b)R2 = 820 Omega,
  26. c)C = 115 nF. Slabljenje refleksije vhodne impedance Z i glede na referenčno impedanco Z r je določeno s formulo 4.1.2. alfa = 20 log 10 | (Z i + Z r ) / (Z i - Z r ) | (dB) Formula 4.1.2 Preverjamo po shemi A.4.1.2 v dodatku z vrednostmi f 1 = 300 Hz, Z g < 10 Omega, V t1 = -10 dBm, R 1 = R 2 = 600 Omega. Merimo od frekvence f 1 naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave. Slabljenje refleksije določimo z uporabo formule A.4.1.2, kjer sta V t1 in U v voltih. alfa = 20 log (V t1 / (2U)) (dB) Formula A.4.1.2 4.2 Slabljenje nesimetrije Zahteve v tem poglavju, ki veljajo za končno in zaporedno T.O. tako v mirovnem kot v delovnem stanju, morajo biti izpolnjene pri napajalni napetosti DeltaV f in zančnih tokovih DeltaI f . Merilne vrednosti so podane v točkah 4.2.1.1 in 4.2.2.1. Merimo po shemi A.4.2.a ali A.4.2.b v dodatku. Za zaporedno T.O. stikalo S ni sklenjeno. Slabljenje nesimetrije alfa q se določi z uporabo formule A.4.2. alfa q = 20 log (e / V t ) (dB) Formula A.4.2 Slabljenje nesimetrije merilnega mesta pri meritvi brez T.O. mora biti vsaj 20 dB večje od rezultata meritve s priključeno T.O. Med meritvijo mora biti T.O. postavljena na kovinsko površino z velikostjo vsaj 0,5 m 2 . Vrednosti elementov merilnih shem so naslednje:
  27. a)C L > / = 20 mF,
  28. b)R L = 400 Omega,
  29. c)L > / = 5 H,
  30. d)Z L = Z 2 = Z 3 = Z r . 4.2.1 Slabljenje nesimetrije končne T.O. 4.2.1.1 Mirovno stanje Slabljenje nesimetrije T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfa q = 46 dB v frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz. Merimo po shemi A.4.2.a, impedanca Z 2 je vključena. Z izmerjenimi vrednostmi napetosti V t se določi slabljenje nesimetrije. Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave. Merilne vrednosti so naslednje:
  31. a)e = 0 dBm,
  32. b)Deltaf = 300 Hz - 3400 Hz. 4.2.1.2 Delovno stanje Vrednosti so enake tistim v točki 4.2.1.1. Med preverjanjem mora biti T.O. v delovnem stanju, impedanca Z 2 ni vključena. Merimo po shemi A.4.2.a. 4.2.2 Slabljenje nesimetrije zaporedno vezane T.O. 4.2.2.1 Mirovno stanje Slabljenje nesimetrije zaporedne T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfa q = 46 dB v celotnem frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz. Preverjamo po shemi A.4.2.b z vključeno impedanco Z 2 . Z izmerjenimi vrednostmi napetosti V t se določi slabljenje nesimetrije. Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave. Merilne vrednosti so:
  33. a)e = 0 dBm,
  34. b)Deltaf = 300 Hz - 3400 Hz. 4.2.2.2 Delovno stanje Vrednosti so enake vrednostim v točki 4.2.2.1. Merimo po shemi A.4.2.b, med preverjanjem mora biti T.O. v delovnem stanju, impedanca Z 2 je prikazana črtkano in ni vključena. 4.3 Vneseno slabljenje zaporedno vezane T.O. Zaporedna T.O. sme vnašati slabljenje, ki je manjše od alfa 1maks = 0,5 dB. Zahteva se nanaša na frekvenčno območje Deltaf 1 od 300 Hz do 3400 Hz. Preverjamo po shemi A.4.3, podani v dodatku, in pri vrednostih C L > / = 20 mF, R L = 480 Omega, L > / = 5 H, Z = Z L = Z r (podana v točki 4.1.2), e = -10 dBm, f t od 300 Hz do 3400 Hz. S stikalom v položaju S 1 izmerimo napetost U 1 na Z L . Merimo od frekvence 300 Hz naprej po stopnjah, ki so enake ali manjše od polovice oktave. V drugi fazi meritev preklopimo stikalo v položaj S 2 in meritev ponovimo za napetost U 2 . Slabljenje določimo po formuli A.4.3. alfa i = 20 log (U 1 / U 2 ) (dB) Formula A.4.3 4.4 Oddajni nivoji Zahteve v tej točki ne veljajo, ko je T.O. v stanju izbiranja. 4.4.1 Najvišji oddajni nivoji T.O. v delovnem stanju ne sme oddajati signalov, katerih temenska vrednost presega napetost V p = 3,5 V, merjeno na bremenu Z L = Z r . Preverjamo po shemi A.4.4.1, podani v dodatku. T.O., ki je v delovnem stanju, moramo vzbujati na tak način, da oddaja v govornem pasu najvišji možni signal. Napetost V t merimo na impedanci Z L z voltmetrom temenskih vrednosti, ki ima časovno konstanto 50 ms in pasovno širino od 200 Hz do 4000 Hz. 4.4.2 Nivoji signalov iz T.O. v govornem pasu 4.4.2.1 Nivoji posnete ali sintetizirane glasbe ali govora Nivo signala, ki ga oddaja T.O. v delovnem stanju, na impedanci Z L = Z r ne sme preseči srednje vrednosti P s = -6 dBm, merjene v trajanju 10 s. Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku, z merilnikom, podanim v priporočilu CCITT, P.56. 4.4.2.2 Nivoji signalov za prenos kod ali podatkov Povprečna moč, ki jo oddaja T.O. v delovnem stanju na impedanci Z L , ne sme preseči vrednosti P s v katerikoli periodi v trajanju 200 ms. Zahteve so podane v točki 4.4.2.1. Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku, z merilnikom, ki je sposoben izmeriti srednji nivo signala 200 ms in ima pasovno širino od 200 Hz do 4000 Hz. 4.4.3 Nivoji signalov iz T.O. izven govornega pasu Nivo posameznih signalov, ki jih oddaja T.O. izven govornega pasu, na impedanci Z L = Z r ne sme preseči vrednosti a 2 = -37 dBm v frekvenčem pasu od 4300 Hz do 28 kHz ali vrednosti a 3 = -70 dBm v pasu 28 kHz do 150 kHz. 4.4.3.1 Nivoji posnete, sintetizirane ali žive glasbe ali govora Vrednost a 2 od začetne vrednosti -37 dBm pri 4300 Hz naj pada 12 dB na oktavo. Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku. 4.4.3.2 Nivoji kodnih signalov ali podatkov Zahteve in način preverjanja so podani v točki 4.4.3.1. 4.5 Šum Zahteve veljajo za T.O. v mirovnem in v delovnem stanju. Elektroakustični pretvorniki T.O. se med meritvijo lahko nadomestijo z ustreznimi upori. Vsi drugi električni vhodi T.O. morajo biti zaključeni z ustreznimi impedancami. 4.5.1 Šum v govornem pasu Nivo šuma, merjenega psofometrično v mirovnem ali delovnem stanju na impedanci Z L = 600 Omega, ne sme preseči vrednosti P nm = P nz = -68 dBmp. Preverjamo po shemi A.4.4.1 z merilnikom po priporočilu ITU-T, O.41. 5. IZBIRANJE 5.1 Splošno Pri ročnem ali avtomatskem aktiviranju izvede T.O. eno ali več naslednjih funkcij:
  35. a)prehod v delovno stanje,
  36. b)prepoznavo tona prostega izbiranja,
  37. c)izbiranje,
  38. d)prepoznavo kriterija za ponovitev izbiranja,
  39. e)omogočenje prenosa,
  40. f)prenos vzpostavljene zveze na drugo T.O.,
  41. g)vrnitev v mirovno stanje. T.O., ki ima možnost impulznega izbiranja, mora imeti tudi možnost dvotonskega večfrekvenčnega (DTMF) načina izbiranja. 5.2 Detektor tona izbiranja 5.2.1 Občutljivost T.O. z vgrajeno funkcijo prepoznave tona izbiranja morajo razpoznati signale v frekvenčnem območju od f 1 = 380 Hz do f 2 = 490 Hz, z nivoji med p 1 = -25 dBm in p 2 = -6 dBm v trajanju, daljšem od t d = 0,6 s. Signale generira generator z notranjo upornostjo Z g = Z r in so merjeni na impedanci Z L = 600 Omega. Po shemi A.5.2.1, podani v dodatku, preverjamo, ali je T.O. spoznala ton izbiranja pri f = 425 Hz, p = -25 dBm, t d = 0,6 s. 5.3 Impulzno izbiranje Impulzno izbiranje je lahko sestavljeno iz naslednjih faz:
  42. a)prehod v stanje izbiranja,
  43. b)predizbiralna faza,
  44. c)ena ali več faz impulzacije, ki so ločene z medštevilčno pavzo,
  45. d)medštevilčna pavza,
  46. e)faza po končanem izbiranju,
  47. f)prehod v delovno stanje. Časovni potek in posamezne vrednosti so prikazane na shemah 5.3.a, 5.3.b in 5.3.c v dodatku. Preverjamo po shemi A.5.3 z vrednostmi V f = 48 V, I f = 60 mA = I max , R f = 700 Omega, RS, = 100 Omega. 5.3.1 Oblika in časovni potek 5.3.1.1 Izbiranje številk Število oddanih breztokovnih impulzov mora ustrezati vrednosti posamezne številke, s katero je bilo sproženo izbiranje. Vrednosti so od 1 do 9 in 10 za številko 0. Preverjamo s štetjem impulzov na zapisu časovnega poteka zančnega toka, posnetega med izbiranjem. 5.3.1.2 Časovni potek Izbiralni impulzi morajo imeti naslednje karakteristike:
  48. a)frekvenca (f d ): 10 Hz ± 1 Hz,
  49. b)breztokovni del: časovni interval (t e - t i ) = 60 ± 5 ms, I e = 18 mA, I i = 18 mA,
  50. c)tokovni del: časovni interval (t h - t g ) = 40 ± 5 ms, I h = 18 mA, I g = 18 mA. Frekvenco izbiranja določimo po formuli A.5.3.1.2.a. Izbiramo številko 0: f d = 1 / t (Hz) Formula A.5.3.1.2.a Vrednost t predstavlja časovni interval med dvema zaporednima padajočima stranema zančnega tokovnega impulza I i . Frekvenca izbiranja mora ustrezati za vseh deset izbranih impulzov. Pri meritvi časa t za zadnji impulz v seriji se upoštevajo naraščajoče strani impulza. Trajanje breztokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih I i in I e . Vseh deset meritev mora ustrezati zahtevam. Trajanje tokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih I g in I h . Vseh devet meritev mora ustrezati zahtevam. 5.3.2 Predizbiralna faza Od trenutka t 1 na shemi 5.3.b v dodatku, ko T.O. preide v stanje izbiranja in izključi elektroakustični del, pa do časa t 2 , ko se začne prvi izbiralni impulz, mora biti upornost R t med priključkoma T.O. manjša od R pr = 480 Omega, (t 2 - t 1 ) < / = 1300 ms. Vrednost R t določimo na podlagi zapisa časovnega poteka toka I t in napetosti V t v predizbiralni fazi po formuli A.5.3.2. R t = V t / I t (Omega) Formula A.5.3.2 5.3.3 Izbiralna faza 5.3.3.1 Impulz - časovni potek toka in upornosti V časovni periodi v trajanju (t 4 - t 3 ) > / = 45 ms, glej shemo 5.3.b v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. večja ali enaka vrednosti R b = 60 kOmega. Strmina impulza je določena s časovnima periodama:
  51. a)(t 3 - t i ) < 5 ms,
  52. b)(t e - t 4 ) < 5 ms. Vrednost R t , ki mora biti večja od R b , se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I t in napetosti V t v času trajanja impulza. R t = V t / I t (Omega) Formula A.5.3.3.1 5.3.3.2 Pavza - časovni potek toka in upornosti V časovni periodi v trajanju (t 6 - t 5 ) > / = 33 ms, po shemi 5.3.c v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka vrednosti R b = 480 Omega. Strmina impulza je določena s časovnima periodama:
  53. a)(t 3 - t i ) < 5 ms,
  54. b)(t e - t 4 ) < 5 ms. Vrednost R t , ki mora biti manjša od R b, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I t in napetosti V t v času trajanja impulza. R t = V t / I t (Omega) Formula A.5.3.3.2 5.3.4 Medštevilčna faza 5.3.4.1 Trajanje Medštevilčna pavza je določena kot časovna vrednost (t h - t g ) od 650 ms do 1300 ms, ko zančni tok doseže vrednosti I h in I g , to je 18 mA, kar je prikazano na shemi 5.3.d v dodatku. Podana vrednost velja za T.O., ki za izbiranje številk ne uporablja številčnika. Pri T.O., ki za izbiranje uporablja številčnik, mora biti le-ta izdelan tako, da zagotavlja minimalno medštevilčno pavzo t r 250 ms. Pri preverjanju naj T.O. odda dva niza impulzov. Izmeriti je treba čas med t g pri toku I g zadnjega impulza v prvem oddanem nizu in t h pri toku I h prvega impulza v drugem oddanem nizu. 5.3.4.2 Tok in upornost V časovni periodi v trajanju (t 6 *- t 5 ) = (t h - t g ) - 40ms na shemi 5.3.d mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka vrednosti R b = 480 Omega. Vrednost R t , ki mora biti manjša od R b , se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I t in napetosti V t v času medštevilčne pavze. R t =V t / I t (Omega) Formula A.5.3.4.2 5.3.5 Faza po končanem izbiranju Od trenutka t 7 na shemi 5.3.b, ko T.O. odda zadnji impulz v zadnjem nizu impulzov, pa do časa t 8 , ko T.O. preide v delovno stanje, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka R po = 480 Omega, v času 40 ms < / = (t 8 - t 7 ) < / = 1300 ms. Vrednost R t , ki mora biti manjša od R pr , se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I t in napetosti V t v predizbiralni fazi. R t = V t / I t (Omega) Formula A.5.3.5 5.4 Dvotonsko večfrekvenčno izbiranje (DTMF) 5.4.1 Splošne zahteve Ko je T.O. v stanju dvotonskega večfrekvenčnega izbiranja (DTMF), morajo biti izpolnjene zahteve iz točk 2.3 in 4.1.2. 5.4.2 Signalne frekvence in format Vsaki posamezni številki ali posebnemu znaku na T.O. sta prirejeni dve frekvenci, ena iz skupine nizkih in ena iz skupine visokih frekvenc. Obe frekvenci se oddajata sočasno. Vrednosti frekvenc so v tabeli 5.4.2.a podane s toleranco ±1,5%. Tabela 5.4.2.a: Signalne frekvence Zahtevane vrednosti Skupina nižjih frekvenc (Hz) Skupina višjih frekvenc (Hz) 697 1209 770 1336 852 1477 941 1633 Preverjamo po shemi A.4.4.1. T.O. v stanju signalizacije oddaja zaporedno tako izbrane številke, da se na izhodu pojavijo vse frekvence. Merjenje frekvenc je treba opraviti z instrumentom, ki ima merilno točnost boljšo kot ±0,2%. Instrument mora izpolnjevati to zahtevo za stalne signale kakor tudi za rafalne (“burst”) signale dolžine več kot 50 ms in vmesne pavze v trajanju vsaj 40 ms. Meritve je treba opraviti v naslednjih pogojih:
  55. a)V f = 48 V,
  56. b)I f = 20 mA, I maks ,
  57. c)Z L = Z r . 5.4.3 Kodiranje Šestnajst kombinacij dvojic posameznih frekvenc mora biti prirejenih na način, ki je podan v tabeli 5.4.3.a. Tabela 5.4.3.a: Kodiranje frekvenc Skupina nižjih Skupina višjih frekvenc (Hz) frekvenc (Hz) 1209 1336 1477 1633 697 1 2 3 A 770 4 5 6 B 852 7 8 9 C 941 * 0 # D T.O. lahko za izbiranje uporablja le deset kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki *, #, A, B, C in D. Mogoča je tudi uporaba dvanajstih kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki A, B, C in D. Preverjamo po shemi A.4.4.1. 5.4.4 Nivoji signalov Nivoji oddanih signalov se za frekvence posameznih skupin razlikujejo. Zahtevani nivoji so podani v tabeli 5.4.4.a. T.O. mora izpolnjevati zahteve, podane pod a ali b. Nivoji signalov iz skupine višjih frekvenc morajo biti 2 dB ± 1 dB višji kot nivoji signalov iz skupine nižjih frekvenc. Tabela 5.4.4 a: Oddajni nivoji Oddajni nivoji a Oddajni nivoji b Skupina višjih frekvenc -6 dBm ± 2dB -9 dBm ± 2dB Skupina nižjih frekvenc -8 dBm ± 2dB -11 dBm ± 2dB Preverjamo po shemi A.5.4.4 v dodatku pri Z L = Z r , generator e je nadomeščen s prevezo. Meritev se izvaja z napajanjem, podanim v točki 5.4.2. 5.4.5 Neželene signalne komponente V času, ko T.O. oddaja poljubne kombinacije frekvenc, mora biti na impedanci Z L :
  58. a)skupen močnostni nivo komponent neželenih signalov v pasu 300÷3400 Hz najmanj dB pod nivojem signalov skupine nižjih frekvenc;
  59. b)nivo posamezne komponente neželenih signalov v pasu širine 125 Hz pod vrednostjo: - v frekvenčnem pasu od 300 Hz do 4300 Hz: -33 dBm, - v frekvenčnem pasu od 4300 Hz do 28 kHz: -37 dBm, padajoče z 12 dB na oktavo od 4300 Hz, - v frekvenčnem pasu od 28 kHz do 150 kHz: -70 dBm. Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku pri Z L = Z r in z napajanjem, podanim v točki 5.4.2. 5.4.6 Prehodni pojavi Čas vzpona t r in čas padca t f ovojnice signala ob začetku in koncu oddajanja posamezne kombinacije frekvenc sta prikazana na shemi 5.4.6 v dodatku in morata biti manjša od 10 ms. Napetostna praga U u in U l za določitev časov t r oziroma t f sta definirana z naslednjima formulama: U u = 0,9 U p Formula 5.4.6.a U l = 0,1 U p Formula 5.4.6.b. Napetost U p je določena kot najvišji nivo oddanega signala po prenehanju prehodnega pojava signala ob vklopu. Preverjamo po shemi A.5.4.6, podani v dodatku, pri V f = 48 V, R f = 600 Omega. 5.4.7 Trajanje oddaje signala Pri avtomatskem izbiranju so številke shranjene v pomnilniku T.O., postopek izbiranja se lahko sproži ročno ali avtomatsko. Čas trajanja oddaje posamezne številke t s sme biti od 65 ms do 110 ms, čas trajanja pavze t p pa od 65 ms do 110 ms. Časa prehodnih pojavov t r in t f sta všteta v čas t s . Preverjamo po shemi A.5.4.6 v dodatku. 5.6 Funkcije avtomatskega izbiranja 5.6.1 Splošne zahteve T.O. s funkcijo izbiranja pri položeni pogovorki mora biti opremljena z akustičnim ali optičnim indikatorjem, ki omogoča spremljanje avtomatskega izbiranja. Preverjanje poteka s funkcionalnim preskušanjem. 5.6.3 Začetek izbiranja T.O. lahko začne fazo izbiranja po sprejemu tona izbiranja, po izteku časovne kontrole, vključene ob zaseženju voda, ali po kombinaciji obeh načinov. T.O., ki začenja fazo izbiranja brez prepoznave tona izbiranja, mora začeti izbirati po času t 1min = 2 s in pred časom t 1maks = 5 s po zaseženju voda. Če T.O. uporablja sprejemnik tona izbiranja, mora začeti izbirati v času t 2 3 s zatem, ko se na vodu pojavi ton izbiranja. Preverjamo po shemi A.5.6.3.1, podani v dodatku. 5.6.7 Ponavljanje izbiranja S funkcijo avtomatskega izbiranja ob neuspelem poskusu izbiranja T.O. lahko ponovi klic na isto ali drugo številko. T.O. mora pred drugim poskusom izbiranja biti v mirovnem stanju vsaj t 10 = 5 s. Pri vsakem naslednjem poskusu pa mora T.O. ostati v stanju mirovanja vsaj t 11 = 60 s. Dovoljeno je največ 12 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze. Preverjamo po shemi A.5.6.3.1 v dodatku. 6. ODZIVNE FUNKCIJE 6.1 Splošno T.O., ki je v mirovnem stanju sposobna razpoznati klicni signal, mora to signalizirati uporabniku T.O. ali avtomatično preiti v delovno stanje. 6.2 Sprejem klicev 6.2.1 Občutljivost prepoznave klicev Detektor klica ali zvonec se mora aktivirati v času t r = 200 ms po tem, ko se klicni signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z enosmernim izvorom V f , pojavi na priključnih sponkah T.O. Zahteve morajo biti izpolnjene za klicne napetosti DeltaU od 25 V ef do 60 V ef in frekvence klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz pri napajanju V f = 48 V in upornosti R f od 800 Omega do 1920 Omega. Preverjamo po shemi A.6.2.1, podani v dodatku, pri čemer je U = 25 V ef in f = 25 Hz ter 50 Hz. 6.2.2 Neobčutljivost prepoznave klica Pri napetosti U = 15 V ef in frekvencah klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz se detektor klica ali zvonec ne sme aktivirati v času 20 s po času, ko se klicni signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z enosmernim izvorom V f , pojavi na priključnih sponkah T.O. Preverjamo po shemi A.6.2.1, podani v dodatku, pri U = 15 V ef in f = 25 Hz in 50 Hz. 6.3 Avtomatični sprejem 6.3.1 Avtomatično vzpostavljanje delovnega stanja T.O. s funkcijo avtomatičnega vzpostavljanja delovnega stanja mora po prepoznavi klica preiti iz mirovnega stanja v delovno stanje v času, ki je večji od t 1 = 1 s in manjši od t 2 = 15 s po tem, ko se na priključkih T.O. pojavi klicni signal. Zahteve morajo biti izpolnjene za napetosti DeltaU od 30 V ef do 60 V ef in frekvence klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz. Preverjamo po shemi A.6.3.1, podani v dodatku, pri vrednostih U = 25 V ef , f = 25 Hz, 50 Hz, t on = 1 s, t off = 3 s. 6.3.2 Neobčutljivost za klicni signal Zahteve so podane v točki 6.2.2. Preverjamo na enak način in po enaki shemi, trajanje klicnega signala pa je neprekinjeno 20 s. 6.4 Avtomatski nadzor nad stanjem voda Zahteve, navedene v tem poglavju, veljajo za T.O., ki ima vgrajeno funkcijo avtomatičnega javljanja ob prepoznavi dohodnega klica. T.O. mora imeti vgrajeno možnost, da uporabnik lahko vedno preide iz avtomatskega načina dela na ročno upravljanje. 6.4.1 T.O. brez daljinskega krmiljenja stanja voda Zahteva se nanaša na T.O., ki nima vgrajene možnosti daljinskega krmiljenja stanja voda prek JTO. T.O., ki je avtomatično prešla v delovno stanje, mora tudi avtomatično preiti v mirovno stanje v času t 6 = 60 s po prehodu v delovno stanje. Preverjamo po shemi A.6.4.1, podani v dodatku, pri Z g = Z r . 6.4.2 T.O. z daljinskim krmiljenjem stanja voda Zahteve se nanašajo na T.O., ki lahko s prepoznavo signalov v govornem pasu avtomatično sprošča vod. T.O. se mora vrniti v mirovno stanje, to je sprostiti vod, če nivo signalov na vodu, ki jih oddaja kličoča T.O., pade pod vrednost a 2 = -48 dBm za čas, daljši od t 7 = 20 s. Če med tem časom signal preseže nivo a 3 = -43 dBm, se mora merjenje časa t 7 začeti znova. Preverjamo po shemi A.6.4.2.1, podani v dodatku, pri vrednostih Z g = Z r , a 2 = -49 dBm, a 3 = -42 dBm. 7. IZPAD NAPAJANJA Zahteve v tem poglavju se nanašajo na T.O. s funkcijami, ki jih obravnava ta dokument. 7.1 T.O. v mirovnem stanju T.O. v mirovnem stanju ne sme ob izpadu napajanja izvesti nobene funkcije ali sekvence funkcij, ki jih zaradi izpada napajanja ne bi mogla končati. Vrnitev napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo stanje. Po vrnitvi napajanja lahko T.O. vzpostavi zvezo prek JTO na drugo T.O. in ji posreduje podatke o svojem stanju. Zaporedno vezana T.O. ne sme med izpadom napajanja, ki je izven JTO, blokirati voda ali pa mora vod avtomatično prevezati na končno T.O. Preverjamo s funkcionalnim pregledom in pregledom električnih parametrov. 7.2 T.O. ni v mirovnem stanju Če je T.O. v kateremkoli stanju razen v mirovnem in ji izpade napajanje in ne more nadaljevati tekoče funkcije, mora preiti v mirovno stanje v največ 10 s po izpadu napajanja. Vrnitev napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo stanje. Ob vrnitvi napajanja, ki je izven JTO, lahko T.O. vzpostavi zvezo prek JTO z drugo T.O. in ji posreduje podatke o svojem stanju. Preverjamo s funkcionalnim pregledom in pregledom električnih parametrov. 8. PRIKLJUČEVANJE Glede na število enot T.O., ki so priključene na posamezen vod, obstajata dva načina priključevanja:
  60. a)osnovni način, to je priključitev ene ali več T.O. na vod vzporedno brez posebnih funkcijskih in fizičnih povezav,
  61. b)skupinski način, priključitev ene ali več T.O. na vod z dodatnimi funkcijskimi in fizičnimi povezavami. V tem dokumentu je določen le osnovni način priključevanja. 8.1 Telefonska vtičnica Posamezni vod JTO, na katerega se priključuje T.O., se praviloma zaključuje v standardni modularni telefonski vtičnici, ki je povzeta po FCC 47, CFR 68.500:”Code of Federal Regulations (USA); Title 47 Telecommunication; Chapter 1 Federal Communications Commisson, Part 68 Connection of Terminal Equipment to the Telephone Network; Subpart F Connectors; Section 68.500 Specification”. Za telefonsko vtičnico se uporabljata naslednji vtičnici:
  62. a)4/6,
  63. b)6/6. Pri priključevanju zaporedne T.O. je izjemoma mogoč tudi drugačen način priključevanja. 8.2 Osnovna priključitev za telefonsko vtičnico Shematski izgled vtičnic in označevanje kontaktov sta prikazana na sliki 8.2. < glej drugi del te priloge - Slika 8.2 > Slika 8.2 Slika prikazuje vtičnico s pogledom od spredaj - v smeri vtikanja vtiča. Priključki so razporejeni na dva načina. Pri vtičnicah, nameščenih na mestih, ki so funkcionalno opredeljena kot izhodi telefonske vtičnice, to je priključne točke JTO ali izhodne strani zaporedne T.O., je razporeditev priključkov praviloma naslednja:
  64. a)kontakt 1 - ni definiran,
  65. b)kontakt 2 - signalna ozemljitev,
  66. c)kontakt 3 - a žila,
  67. d)kontakt 4 - b žila,
  68. e)kontakt 5 - ni definiran,
  69. f)kontakt 6 - ni definiran. Vtičnice, nameščene na mestih, ki so funkcionalno opredeljena kot vhodi, to je priključki končnih T.O. ali vhodi zaporednih T.O., imajo naslednjo razporeditev priključkov:
  70. a)kontakt 1 - ni definiran,
  71. b)kontakt 2 - ni definiran,
  72. c)kontakt 3 - b žila,
  73. d)kontakt 4 - a žila,
  74. e)kontakt 5 - signalna ozemljitev,
  75. f)kontakt 6 - ni definiran. Preverjamo po tehnični dokumentaciji proizvajalca. 9. POSEBNE FUNKCIJE 9.1 Kalibrirana prekinitev Kalibrirana prekinitev je časovno omejen impulz s prekinitvijo zančnega toka, ki ga T.O. odda JTO za aktiviranje določenih funkcij. Aktiviranje te funkcije na T.O. je lahko ročno ali avtomatično. Pri ročnem proženju naj bo dolžina impulza neodvisna od dolžine pritiska na ustrezno tipko. Časovni potek kalibrirane prekinitve je prikazan na shemi 9.1 v dodatku. Preverjamo po shemi A.9.1 v dodatku pri V f = 48 V, R f = 700 Omega, R S , = 100 Omega. 9.1.1 Faza prekinitve Trajanje prekinitve je določeno kot čas med točko, v kateri zančni tok prvič pade pod vrednost I 1 = 18 mA, in točko, ko zančni tok zadnjič preseže vrednost I 2 = 18 mA. Trajanje prekinitve je omejeno na čas t b = 120 ms, s toleranco Deltat b = ±40 ms. V času prekinitve mora biti, najmanj za čas t m = 80 ms, upornost med priključkoma T.O. večja od R 1 = 60 kOmega. 9.2 Sprejem tarifnih impulzov 9.2.1 Signalizacija nad govornim pasom Sprejem tarifnega impulza pomeni prepoznavo signala s frekvenco 16 kHz na priključkih T.O. Sprejemnik tarifiranja je lahko ločena enota T.O., ki opravlja le to funkcijo, ali pa je vgrajen v T.O., ki ima tudi druge funkcije. 9.2.1.1 Občutljivost in selektivnost sprejemnika Sprejemnik tarifiranja mora razpoznati tarifni impulz na priključku T.O., če frekvenca in nivo signala ležita v polju I na shemi 9.2.1.1 v dodatku. Sprejemnik ne sme reagirati na signale, katerih frekvenca in nivo ležita v polju II iste sheme. Signale generira generator z notranjo upornostjo Z g = 200 Omega. Preverjamo po shemi A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno T.O.. Obe shemi sta podani v dodatku. Preverjamo s stikalom S v sklenjenem kot tudi odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih preverjamo T.O. s tarifnimi impulzi dolžine t 1 = 150 ms z vmesnimi pavzami dolžine vsaj t 2 = 100 ms, pri Z g = 200 Omega, Z L = 200 Omega, f min = 15840 Hz, f maks = 16160 Hz, e min = 100 mV, e maks = 2000 mV. 9.2.1.2 Časovni parametri Sprejemnik mora sprejeti serijo n impulzov, ki po nivoju in frekvenci ležijo v področju I na shemi 9.2.1.1, dolžine med t 3 = 100 ms in t 4 = 180 ms in s pavzo najmanj t 5 = 100 ms. Sprejemnik ne sme sprejeti posamičnega impulza dolžine, manjše od t 6 = 50 ms. Zahteve morajo biti izpolnjene tudi, ko po zanki ne teče tok. Preverjamo po shemi A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno T.O. Obe shemi sta podani v dodatku. Preverjamo s stikalom S v sklenjenem in odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih T.O. preskušamo z n = 10 tarifnimi impulzi dolžine t 8 = 130 ms z vmesnimi pavzami dolžine t 9 = 100 ms in frekvenco preskusnih tarifnih impulzov f = 16 kHz, pri nivoju generatorja e = 250 mV ef na odprtih sponkah. Sprejemnik mora spoznati vse n impulze. 9.2.1.3 Slabljenje signala tarifiranja pri zaporedno vezani T.O. Če je zaporedno vezana T.O. namenjena sprejemanju tarifnih impulzov, mora v delovnem stanju vnašati slabljenje, večje od a 1 = 40 dB, v frekvenčnem pasu od f 1 = 15840 Hz do f 2 = 16160 Hz in pri nivojih signala tarifiranja od e 1 = 30 mV ef do e 2 = 2 V ef , merjeno pri odprtih sponkah generatorja. Preverjamo po shemi A.9.2.1.3 v dodatku pri f 1 = 16 kHz, e 1 = 2 V ef , C L > / = 20 mF, L > / = 5 H, R L = 480 Omega, Z L = Z r , Z g = 200 Omega. Slabljenje se določi po formuli A.9.2.1.3. a 1 = 20 log (U 1 / U 2 ) Formula A.9.2.1.3 9.4 Detekcija zančnega toka V zaporedni T.O. so lahko uporabljeni detektorji zančnega toka dveh tipov, D1 in D2. Prikazana sta na shemah 9.4.a in 9.4.b v dodatku. Detektor tipa D1 ugotavlja stanje voda, mirovno ali delovno, končne T.O., ki je priključena na izhodni strani zaporedne T.O. Detektor tipa D2 ugotavlja stanje voda, mirovno ali delovno, na vhodni strani zaporedne T.O. Namen detektorjev zančnega toka je, da zaznajo prehod končne T.O. iz mirovnega stanja v delovno stanje in obratno. Zahteve, ki bi pokrivale sprejem signalizacije končne T.O., niso določene. 9.4.1 Detektorji tipa D1 9.4.1.1 Zaporedno vezana T.O. Detektor mora zaznati prehod iz mirovnega stanja v delovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v zanki teče tok, večji od I 1 = 15 mA, dlje kot t 1 = 200 ms. Detektor mora zaznati prehod iz delovnega stanja v mirovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v zanki teče tok, manjši kot I 2 = 5 mA, dlje kot t 2 = 400 ms. Preverja se po shemi A.9.4.1.1 v dodatku, pri V f = 48 V, R f = 1920 Omega. Postopek preverjanja:
  76. a)ob sklenjeni tipki T se z uporom R L nastavi tok I 1 ,
  77. b)po odprtju tipke T za 5 s se jo ponovno sklene za čas t 1 , ko mora T.O. spoznati delovno stanje,
  78. c)vzporedno s tipko T in uporom R L se veže upor R p ,
  79. d)pri odprti tipki T se z uporom R p nastavi tok I 2 ,
  80. e)po zaprtju tipke T za 5 s in pri toku I 1 se tipka T odpre za čas t 2 , ko mora T.O. spoznati sproščanje voda. 10. PREHODNA DOLOČBA V prehodnem obdobju do leta 2005 se poleg kompleksne impedance, podane v točki 4.1.2, lahko uporablja tudi Z r = 600 Omega po izbiri proizvajalca T.O. V prehodnem obdobju do leta 2000 je dovoljeno največ 5 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze po določilih točke 5.6.7 tega dokumenta. OKRAJŠAVE V nadaljevanju so našteti v dokumentu uporabljeni simboli in njihov pomen. alfa slabljenje refleksije alfa i vnešeno slabljenje alfa q slabljenje nesimetrije alfa 1 slabljenje tarifnih impulzov a a-vodnik naročniškega voda JTO a 1 a-vodnik na vhodnih priključkih T.O. a 2 a-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O. a n nivo signala b b-vodnik naročniškega voda JTO b 1 b-vodnik na vhodnih priključkih T.O. b 2 b-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O. C kondenzator, kapacitivnost C f napajalni kondenzator CP priključna točka dB decibel dBm decibel relativno na 1 mOmega dBmp decibel relativno na 1 mOmega, merjen psofometrično Delta predpona, ki označuje območje DTMF dvotonsko večfrekvenčno izbiranje e emf (vir izmenične napetosti) e vodnik signalne ali zaščitne ozemljitve ETS evropski telekomunikacijski standard (izdaja ETSI) ETSI Inštitut za evropsko telekomunikacijsko standardizacijo f frekvenca F Farad H Henry Hz Hertz (število nihajev na sekundo) ITU-T Mednarodna telekomunikacijska zveza - standardizacija I f napajalni tok I t tok tok I f med prehodnim pojavom JTO javno telefonsko omrežje L induktivnost L f napajalna tuljava ms milisekunda NET evropski telekomunikacijski standard (izdaja CEPT) p nivo sprejetega signala P nm psofometrično merjena moč šuma v mirovnem stanju P nz psofometrično merjena moč šuma v delovnem stanju P s nivo oddanega signala R upor, upornost R f upornost napajalnega mostička R L bremenska upornost s sekunda S stikalo t čas T tipka T.O. terminalska oprema TP merilna točka (preskušalna točka) U izmenična napetost V napetost, volt (enosmerne napetosti) V ef volt (izmenične napetosti) V f napajalna napetost V t napetost V f med prehodnim pojavom V p napetost (temenska vrednost) Z impedanca Z L bremenska impedanca Z r referenčna impedanca Dodatek priloge splošnih tehničnih zahtev za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.