Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, stran 1430.

Na podlagi

1. člena pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) in
2. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor O D R E D B O o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod
3. člen Ta odredba določa obliko poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: poročilo o monitoringu), ki ga mora zavezanec za zagotovitev emisijskega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) predložiti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.
4. člen Poročilo o monitoringu mora biti oblikovano tako, da obsega: – del s podatki o zavezancu in njegovi dejavnosti ter o izvajalcu monitoringa, – del s podatki o občasnih ali trajnih meritvah in – del s podatki o vrednotenju izmerjene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod ali oceno letnega povprečnega učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo.
5. člen Podatki o zavezancu in njegovi dejavnosti ter o izvajalcu monitoringa morajo biti v izpolnjenem obrazcu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del te odredbe.
6. člen Del poročila s podatki o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora biti oblikovan tako, da obsega opis in podatke o: – glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave, – utrjenih površinah, iz katerih se odvaja padavinska odpadna voda, – porabi vode vira onesnaževanja, – obsegu in vrsti meritev in analiz, – mestu in času vzorčenja in meritev, – uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi in – rezultatih posameznih meritev in analiz. Pri pripravi poročila iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati navodila, določena v prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe. Podatki o opravljenih meritvah morajo biti za vsak posamezen iztok odpadnih vod posebej v izpolnjeni tabeli 4 iz priloge 2 te odredbe.
7. člen Izračun in ocena letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod morata biti podana za vsak iztok odpadnih vod posebej na način in v obliki, določeni v prilogi 3, ki sta sestavni del te odredbe. Izračun in ocena letnega povprečnega učinka čiščenja komunalne ali skupne čistilne naprave morata biti podana na način in v obliki, določeni v prilogi 4, ki je sestavni del te odredbe.
8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 355-01-17/98 Ljubljana, dne
9. marca
10. dr. Pavel Gantar l. r. Minister za okolje in prostor Priloga 1: Poročilo o monitoringu odpadnih vod PRILOGA 2 Podatki o meritvah in rezultatih meritev
11. Glavne tehnične značilnosti vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave Navesti in opisati je treba tiste glavne tehnične značilnosti vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave, ki so pomembne za razlago izmerjenih parametrov v odpadnih vodah ter oceno letne količine toplote in snovi, odvedenih z odvajanjem odpadnih voda neposredno v vode ali v kanalizacijo. Opis glavnih tehničnih značilnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi opis stanja običajnega obratovanja vira onesnaževanja ali čistilne naprave, v primeru, da pa se je najmanj ena meritev v okviru obratovalnega monitoringa izvajala v stanju neobičajnega obratovanja, pa tudi opis tega stanja Opis glavnih tehničnih značilnosti mora vsebovati podatke za vsak vir onesnaževanja posebej.
12. Utrjene površine, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda Če ima vir onesnaževanja več kot 3 ha utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, morajo biti v tem delu poročila navedeni podatki o njih, vključen pa mora biti tudi grafični prikaz razporeditve površin z označenim odvajanjem padavinskih odpadnih voda.
13. Poraba vode za vir onesnaževanja 3.1 Letna količina komunalnih odpadnih vod Če se količina komunalnih odpadnih vod iz vira onesnaževanja ne meri posebej, se njihova letna količina izračuna po enačbi: N Q = --- x 45 m 3/ leto 3 kjer je: N = število zaposlenih v objektih vira onesnaževanja Če se za hladilne odpadne vode, komunalne odpadne vode ter za mešanice hladilnih odpadnih voda s komunalnimi meritvami onesnaženosti ne izvajajo, se vrednost parametra KPK izračuna na podlagi števila zaposlenih. 3.2 Letna količina hladilnih odpadnih vod Letno količino hladilnih odpadnih vod je treba izračunati na podlagi meritev za vsak vir onesnaževanja posebej. Če se količina hladilnih odpadnih vod ne meri, je treba podati oceno njihove letne količine in oceno utemeljiti. 3.3 Letna količina tehnoloških odpadnih vod Letno količino tehnoloških odpadnih vod je treba izračunati na podlagi meritev za vsak vir onesnaževanja posebej. Če se količina tehnoloških odpadnih vod ne meri, je treba podati oceno njihove letne količine in oceno utemeljiti. 3.4 Bilanca porabljene vode Bilanca porabljene vode za vir onesnaževanja mora biti podana v obliki tabele
14. Tabela 1 -------------------------------------------------------- Voda Letna količina vode (v 1000 m3) --------------------------------------------------------- Viri oskrbe z vodo: - iz vodovoda - iz lastnega zajetja Poraba vode: - hladilne odpadne vode - komunalne odpadne vode - tehnološke odpadne vode - voda, porabljena v proizvodnji (v produktih, izparela voda ... ) --------------------------------------------------------- Za izračun bilance porabljene vode velja: PORABLJENA VODA = VODA IZ VIROV OSKRBE - Voda, uporabljena v proizvodnji Način izračuna bilance porabljene vode za vir onesnaževanja je prikazan na sliki
16. Obseg in vrsta meritev in analiz Glede na značilnosti tehnologije nastajanja odpadne vode je treba za vsak iztok odpadnih voda posebej navesti in obrazložiti način vzorčenja, obseg meritev osnovnih in dodatnih parametrov ter pogostost meritev. Posamezni iztoki odpadnih voda ter shema merilnih mest morajo biti prikazani tudi v pregledni shemi. Uporabljene merilne metode in oprema morajo biti navedene v obliki tabele
17. Tabela
18. UPORABLJENE MERILNE METODE IN OPREMA ------------------------------------------------------------------ Zap.št. Parameter Merilna metoda Uporaljena oprema ------------------------------------------------------------------ 1 ------------------------------------------------------------------ 2 ------------------------------------------------------------------ 3 ------------------------------------------------------------------ 4 ------------------------------------------------------------------ 5 ------------------------------------------------------------------ 6 ------------------------------------------------------------------ 7 ------------------------------------------------------------------
19. Mesto in čas meritev in analiz 5.1 Podatki o iztokih odpadne vode Za vsak iztok odpadnih voda, ne glede na to, ali so se na njem izvajale meritve, je treba navesti podatke v obliki iz tabele 3: Tabela 3: Podatki o iztokih odpadnih voda ------------------------------------------------------------------ 1 Zaporedna številka iztoka ------------------------------------------------------------------ 2 Lokacija ------------------------------------------------------------------ 3 Naziv iztoka ------------------------------------------------------------------ 4 Gauss-Kruger koordinata iztoka X= Y= ------------------------------------------------------------------ 5 Iztok v vode -- Iztok v kanalizacijo, ki ima: iztok v vode -- iztok na KČN -- ------------------------------------------------------------------ 6 Zaporedna številka izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ------------------------------------------------------------------
20. Rezultati posameznih meritev in analiz Ta del poročila o monitoringu mora vsebovati podatke o meritvah na posameznih iztokih v obliki tabele 4 ter grafični prikaz trajnih meritev, če so se te opravljale. Tabela 4: Podatki o meritvah na posameznem iztoku Zaporedna št. izpusta: ......... Čas vzorčenja reprezentativnega vzorca (ure): ............ ------------------------------------------------------------------------------------- Mejna vrednost Št. vzorčenja Povprečna za iztok v vrednost** ------------------------------------------------------------------------------ Zap. št. Naziv vode kanalizacijo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 parametra* parametra ------------------------------------------------------------------------------------- Q(m3) v - - času vzorčenja ------------------------------------------------------------------------------------- 2 pH ------------------------------------------------------------------------------------- 3 Neraztopljene snovi (mg/l) ------------------------------------------------------------------------------------- 4 Usedljive snovi (mg/l) ------------------------------------------------------------------------------------- 38 KPK (mg/l) ------------------------------------------------------------------------------------- 39 BPK5 (mg/l) ------------------------------------------------------------------------------------- ....... ------------------------------------------------------------------------------------- ....... ------------------------------------------------------------------------------------- * Zaporedna številka parametra je vzeta iz uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov osneževanja (Uradni list RS, št. 35/96). ** Povprečna vrednost koncentracije parametrov se izračuna iz rezultatov analiz vseh meritev, ki so bile v koledarskem letu izvedene na merilnem mestu posameznega iztoka vira osnaževanja. Izračun povprečne vrednosti za posamezen parameter odpadne vode se izvede na naslednji način: _ V1 x C1 + V2 x C2 + ... + Vn x Cn C = ----------------------------------- V1 + V2 + ... + Vn kjer je: _ C = povprečna vrednost parametra (npr.: KPK, BPK5, ...) v mg/l, C1, C2, ..., C(N)= izmerjena koncentracija parametra n-te meritve v mg/l, V1, V2, ..., V(N)= količina odpadne vode v času vzorčenja reprezentativnega vzorca n-te meritve v m3 in N = število meritev, ki so bile v koledarskem letu opravljene na merilnem mestu posameznega iztoka. PRILOGA 3: Izračun in ocena letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih voda Letna obremenitev zaradi odvajanja odpadnih voda za vir onesnaževanja se prikaže na podlagi izračuna po enačbi: EO = EO(K) + EO(H,K) + EO(T) + EO(P) kjer je: EO = število enot obremenitve vseh iztokov vira osnaževanja, EO(K) = število enot obremenitve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, EO(H,K) = število enot obremenitve zaradi odvajanja mešanice komunalne in hladilne odpadne vode, EO(T) = število enot obremenitve zaradi odvajanja tehnološke odpadne vode ali odvajanja mešanice tehnološke odpadne vode s komunalno ali hladilno odpadno vodo, EO(P) = število enot obremenitve zaradi odvajanja padivnske odpadne vode. 1.
21. Število enot obremenitve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se izračuna po enačbi: 0,90 kg/m3 x (letna poraba komunalne odpadne vode; m3) EO = ------------------------------------------------------- 50 kg 1.
22. Število enot obremenitve zaradi odvajanja mešanice komunalne in hladilne odpadne vode se izračuna po enačbi: KPK v mg/l x Q EO(H,K) = ----------------- , 50 kjer je Q letna količina mešanice hladilne in komunalne odpadne vode v 1000 m3, koncentracija KPK (v mg/l) na iztoku vira onesnaženja pa se določi na podlagi izračuna: 900 x 15 x N KPK = --------------------------------------------; mg/l letna količina vode (komunalne + hladilne) na iztoku v m3 N je število zaposlenih v objektu, iz katerega se odvajajo hladilne vode, pomešane s komunalnimi odpadnimi vodami. 1.
23. Število enot obremenitve zaradi odvajanja tehnološke odpadne vode ali mešanice tehnološke odpadne vode s komunalno ali hladilno odpadno vodo se izračuna po enačbi: kjer je Q letna količina tehnološke odpadne vode ali mešanice tehnološke odpadne vode s komunalno ali hladilno odpadno vodo v 1000 m
24. 1.4 Število enot obremenitve zaradi odvajanja padavinske odpadne vode se izračuna po enačbi EO(P) = P x 18, kjer je P utrjena površina v ha. PRILOGA 4: Izračun letnega povprečnega učinka čiščenja komunalne čistilne naprave Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu:KČN) lahko izračunamo na dva načina: a) z upoštevanjem koncentracije snovi v odpadni vodi po enačbi: kjer je: eta = učinek čiščenja KČN, izražen v %, Cv = koncentracija snovi v surovi odpadni vodi (npr.KPK,BPK5,N ali P spojine), pridobljena z analizo reprezentativnega vzorca in izražene v mg/l, Ci = koncentracija snovi v prečiščeni odpadni vodi (npr.KPK,BPK5,n ali P spojine), pridobljena z analizo reprezentativnega vzorca in izražena v mg/l. b) z upoštevanjem obremenitve odpadne vode na vtoku in iztoku KČN po enačbi: kjer je: eta učinek čiščenja, izražen v %, Cv koncentracija snovi v surovi odpadni vodi (npr.KPK,BPK5,N ali P spojine), pridobljena na podlagi analize reprezentativnega vzorca in izražena v mg/l, Qv pretok surove odpadne vode (vtok) v času odvzemanja reprezentativnega vzorca, izražen v m3/d, Ci koncentracija snovi v odpadni vodi na iztoku KČN (npr.KPK,BPK5,N ali P spojine), pridobljena na podlagi analize reprezentativnega vzorca in izražena v mg/l, Qi pretok odpadne vode na iztoku KČN v času odvzemanja reprezentativnega vzorca, izražen v m3/d, Lv obremenitev surove odpadne vode na vtoku KČN, izražena v kg snovi/dan, in Li obremenitev odpadne vode na iztoku KČN, izražena v kg snovi/dan. Kazalo Na vrh