Uredba o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave, stran 1497.

Na podlagi četrtega odstavka

1. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 2/91-I, 4/93 in 70/97) in prvega odstavka
2. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave I. SPLOŠNE DOLOČBE
3. člen Ta uredba določa skupne osnove in kriterije za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo tipičnih delovnih mest z navedbo nazivov, vsebine nalog, enotnih zahtev glede izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za zasedbo delovnih mest v ministrstvu, upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva, službi Vlade Republike Slovenije in upravni enoti (v nadaljnjem besedilu: organ državne uprave). Ta uredba se ne uporablja za tista vprašanja notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest, ki so posebno urejena z zakonom ali uredbo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
4. člen Z notranjo organizacijo se določijo: – notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja, – način vodenja notranjih organizacijskih enot, – naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot, – način sodelovanja z drugimi organi in institucijami, – način zagotavljanja javnosti dela.
5. člen Sistemizacija delovnih mest določa: – število delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev, – delovna mesta s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, – predhodni preizkus, poskusno delo in odpovedni rok, – katere naloge ne smejo po predpisih opravljati ženske in mladina, – katere naloge lahko opravljajo invalidi, – katalog vseh delovnih mest z navedbo nazivov, vsebine nalog, vrednosti delovnih mest in zahtev glede izobrazbe, dolžine delovnih izkušenj in drugih pogojev za zasedbo delovnih mest. Kriterije zahtevnosti in število delovnih mest v kabinetu ministra, za katera se sklene delovno razmerje za določen čas s pogodbo o zaposlitvi, določi na predlog ministra, vlada.
6. člen Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest se določita s pravilnikom. Za ministrstvo in upravne organe in upravne organizacije v njegovi sestavi izda pravilnik minister s soglasjem vlade. Za upravni organ oziroma upravno organizacijo v sestavi ministrstva lahko izda minister, s soglasjem vlade, samostojen pravilnik. Predstojnik, ki vodi delo upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva pripravi predlog notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi.
7. člen Za službo vlade, ki jo vodi minister brez resorja in za službo vlade, katere predstojnik je neposredno odgovoren vladi in predsedniku vlade, izda pravilnik, s soglasjem vlade, minister brez resorja oziroma predstojnik službe vlade. Za službo vlade, do katere ima generalni sekretar vlade enaka pooblastila, kot jih ima minister do upravnih organov oziroma upravnih organizacij v sestavi ministrstva, izda pravilnik generalni sekretar vlade s soglasjem vlade. Predstojnik, ki vodi delo službe vlade pripravi predlog notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest službe vlade.
8. člen Na predlog pristojnih ministrov, izda pravilnik za upravno enoto načelnik upravne enote s soglasjem vlade. Predlog za oblikovanje notranje organizacijske enote v upravni enoti pripravi minister, pristojen za upravno področje, na katerega sodijo zadeve, ki jih opravlja upravna enota. Glede na obseg, naravo in način opravljanja upravnih nalog pripravi predlog določitve skupnega števila delovnih mest v upravni enoti minister, pristojen za upravo. II. NOTRANJA ORGANIZACIJA
9. člen Notranja organizacija mora biti oblikovana tako, da zagotavlja: – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje funkcij uprave, – koordinirano izvajanje nalog, – učinkovito izvajanje projektnih nalog, – učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. Notranje organizacijske enote
10. člen Notranje organizacijske enote so: kabinet, urad, sektor, oddelek, center, služba, glavna pisarna oziroma vložišče, izpostava, območna enota.
11. člen Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovno tehničnih, specializiranih oziroma najzahtevnejših nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, podpredsednika vlade, generalnega sekretarja vlade in ministrov. Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prejšnjega odstavka.
12. člen Urad se lahko oblikuje v ministrstvu za usklajeno opravljanje nalog, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave na širšem, zaokroženem delu delovnega področja ministrstva in za opravljanje specializiranih in najzahtevnejših, pospeševalnih in razvojnih nalog uprave. Za delo urada je vodja urada odgovoren ministru.
13. člen V uradu se naloge opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih področjih ali za izvajanje posameznih funkcij. Delo sektorjev, ki so oblikovani v uradu, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje vodja urada. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren vodji urada in ministru.
14. člen Na delovnem področju ministrstva, na katerem ni oblikovanih notranjih organizacijskih enot iz
15. člena te uredbe, se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave, opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja ali za izvajanje posameznih funkcij. Delo sektorjev iz prejšnjega odstavka koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje minister. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren ministru.
16. člen V upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave, opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva. Delo sektorjev, ki so oblikovani v upravnem organu oziroma upravni organizaciji v sestavi ministrstva, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje predstojnik upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren predstojniku upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva.
17. člen V službi vlade se naloge opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja službe vlade. Delo sektorjev, ki so oblikovani v službi vlade, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje predstojnik službe vlade. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren predstojniku službe vlade.
18. člen V upravni enoti se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave iz delovnega področja upravne enote, opravljajo v oddelkih, ki se oblikujejo za posamezna upravna področja. Delo oddelkov v upravni enoti koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje načelnik upravne enote. Vodja oddelka je za delo oddelka odgovoren načelniku upravne enote.
19. člen V sektorju se strokovne naloge lahko opravljajo v oddelkih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja sektorja ali za izvajanje posameznih funkcij. Vodja oddelka, ki je oblikovan v sektorju ministrstva, je odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in ministru, vodja oddelka, ki je oblikovan v sektorju urada, pa tudi vodji urada. V upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva je vodja oddelka odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in predstojniku upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva. V službi vlade je vodja oddelka odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in predstojniku službe vlade.
20. člen Za opravljanje spremljajočih, organizacijskih in drugih podobnih nalog se za vse delavce ali za potrebe urada ali sektorja, oblikuje služba s tem ali drugačnim nazivom. V službi se lahko oblikujejo oddelki ali notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog. Center se oblikuje za opravljanje strokovno tehničnih del za vse delavce ali za potrebe urada ali sektorja. V centru se lahko oblikujejo oddelki ali notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog. Vodja je za delo službe oziroma centra, ki opravlja naloge za vse delavce, odgovoren višjemu upravnemu delavcu, ki usklajuje opravljanje spremljajočih, organizacijskih, strokovno tehničnih del in predstojniku organa državne uprave. Za delo službe oziroma centra za potrebe urada ali sektorja je vodja odgovoren tudi vodji urada oziroma vodji sektorja.
21. člen Glavna pisarna oziroma vložišče se oblikuje za opravljanje nalog pisarniškega poslovanja. Glavna pisarna oziroma vložišče se lahko oblikuje kot samostojna notranja organizacijska enota organa državne uprave ali v okviru službe iz prvega odstavka
22. člena te uredbe. Vodja je za delo glavne pisarne oziroma vložišča v organu državne uprave odgovoren višjemu upravnemu delavcu, ki usklajuje opravljanje spremljajočih, organizacijskih in strokovno tehničnih del in predstojniku organa državne uprave. Za delo glavne pisarne oziroma vložišča, ki deluje v okviru službe iz prvega odstavka
23. člena te uredbe, je vodja glavne pisarne oziroma vložišča odgovoren tudi vodji službe.
24. člen Izpostava ali območna enota se kot notranja organizacijska enota ustanovi v ministrstvu, upravnem organu v sestavi ministrstva in upravni enoti, kadar narava ali način dela zahtevajo dekoncentrirano opravljanje nalog. V izpostavi ali območni enoti se lahko oblikujejo oddelki, služba, center in glavna pisarna oziroma vložišče. Z določitvijo notranje organizacije ministrstva, upravnega organa v sestavi ministrstva in upravne enote se določi območje oziroma krajevna pristojnost izpostave ali območne enote. Vodja je za delo izpostave ali območne enote odgovoren ministru oziroma predstojniku upravnega organa v sestavi ministrstva oziroma načelniku upravne enote.
25. člen Notranje organizacijske enote vodijo: – kabinet – vodja, ki je višji upravni delavec; kabinet ministra lahko vodi delavec, ki za čas trajanja funkcije ministra, opravlja naloge vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva in usklajevanja strokovnih področij dela znotraj ministrstva, – urad – vodja, ki je državni podsekretar ali svetovalec vlade; minister lahko za vodenje urada pooblasti državnega sekretarja, – sektor – vodja, ki je višji upravni delavec, – oddelek – v upravni enoti vodi oddelek višji upravni delavec v nazivu vodje notranje organizacijske enote – vodja oddelka; oddelek, ki je oblikovan v sektorju, vodi vodja, ki je višji upravni ali upravni delavec, – službo, center – vodja, ki je višji upravni, upravni ali strokovno tehnični delavec, – glavno pisarno oziroma vložišče – vodja, ki je upravni ali strokovno tehnični delavec, – izpostavo, območno enoto – vodja, ki je višji upravni delavec. Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave in opravljajo najzahtevnejše naloge v notranjih organizacijskih enotah. Ustanavljanje projektnih skupin in način sodelovanja z drugimi ministrstvi
26. člen Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje delavcev različnih notranjih organizacijskih enot, se oblikujejo projektne skupine ali druge oblike sodelovanja. Projektno skupino ustanovi predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave ali državni sekretar. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo.
27. člen Za strokovno pomoč pri izvedbi najzahtevnejših projektnih del se oblikujejo strokovno posvetovalni sveti, ki jih ustanovi minister ali državni sekretar. V strokovno posvetovalni svet se imenujejo strokovnjaki s področja delovanja strokovno posvetovalnega sveta in državni podsekretarji in svetovalci vlade, ki izvajajo najzahtevnejša projektna dela. Delo strokovno posvetovalnega sveta vodi minister ali državni sekretar. Z aktom o ustanovitvi strokovno posvetovalnega sveta se določi sestava, naloge, čas delovanja, sredstva in drugi pogoji za delo strokovno posvetovalnega sveta.
28. člen Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa za izvedbo nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev in skupne projektne skupine za obravnavo posameznih vprašanj. Skupno delovno telo oziroma skupna projektna skupina se ustanovi pri ministrstvu, na katerega delovno področje sodi naloga po pretežnosti. Javnost dela
29. člen Javnost dela organa državne uprave se praviloma zagotavlja z novinarskimi konferencami in uradnimi sporočili. Uradna sporočila za javnost dajejo predstojnik organa državne uprave, državni sekretar, predstavnik za tisk in osebe, ki jih pooblasti predstojnik.
30. člen Konkretne upravne akte podpisujejo predstojnik organa državne uprave in osebe, ki imajo pooblastilo za izdajanje konkretnih upravnih aktov. Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev ministrstva in upravnih organov in upravnih organizacij v sestavi ministrstva, podpisuje minister. Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev vladne službe, katere predstojnik je neposredno odgovoren predsedniku vlade in vladi, podpisuje predstojnik vladne službe. Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev druge vladne službe, podpisuje generalni sekretar vlade. Predlog za obravnavo gradiva, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev upravne enote, podpisuje minister, pristojen za upravo. III. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
31. člen Sistemizacija mora biti oblikovana tako, da: – je zagotovljena polna zaposlenost delavcev, – skupno število delovnih mest ustreza obsegu nalog, naravi in načinu opravljanja nalog, – so delovna mesta določena tako, da omogočajo razporejanje delavcev na delovna mesta, – je v okviru vsake izobrazbene stopnje in skupine določeno ustrezno število manj zahtevnih (začetnih) delovnih mest, – sta število in vrsta delovnih mest višjih upravnih delavcev določeni glede na obseg najzahtevnejših in specializiranih nalog in potreb po usklajevanju strokovnega dela na posameznih zaokroženih delih delovnega področja, – se kot delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določijo delovna mesta inšpekcijskega nadzorstva in drugih upravnih in strokovnih nalog, za katere določa zakon posebna pooblastila in odgovornosti.
32. člen Pri oblikovanju delovnih mest mora predstojnik povezovati opis delovnih nalog, vrsto odgovornosti za opravljene naloge in fizikalne in socialne delovne razmere s strokovno usposobljenostjo, ki je potrebna za opravljanje delovnih nalog. Pod strokovno usposobljenostjo je šteti stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, poklic, (kombinacija med stopnjo in smerjo potrebne izobrazbe), delovne izkušnje, dodatna verificirana ali funkcionalna znanja, zdravstvene sposobnosti, fizične sposobnosti, psihološke sposobnosti, moralno etične vrline in podobno.
33. člen Za delovno mesto se v skladu z nomenklaturo tipičnih delovnih mest, ki je sestavni del te uredbe, določi: – naziv in opis nalog, – stopnja in smer izobrazbe, – dolžina delovnih izkušenj, – vrednost delovnega mesta – količnik za določitev osnovne plače in morebitni dodatek delovnega mesta. Za opravljanje dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe se določi preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
34. člen Za delovno mesto se lahko določijo tudi: – drugi posebni pogoji – npr. opravljen strokovni izpit, opravljen pravniški državni izpit, opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, znanje tujega jezika, znanje jezika narodne skupnosti, znanje računalništva, vozniški izpit in podobno, – dodatna funkcionalna znanja.
35. člen Za delovno mesto se določi ena stopnja izobrazbe, razen za delovno mesto, za katero sta z nomenklaturo tipičnih delovnih mest alternativno določeni dve stopnji. Za delovno mesto se lahko določi več smeri izobrazbe iste stopnje. Za delovna mesta višjih upravnih delavcev se določi univerzitetna izobrazba ali končana visoka upravna šola, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
36. člen Kot delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je delavec pridobil z opravljanjem del na podobnih delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vanje pa se všteva tudi čas pripravništva.
37. člen Za delovna mesta višjih svetovalcev se določi najmanj pet let delovnih izkušenj, svetovalcev predstojnika najmanj osem let delovnih izkušenj, pomočnikov predstojnika, podsekretarjev, svetovalcev vlade, državnih podsekretarjev in generalnih sekretarjev pa najmanj deset let delovnih izkušenj. Za delovna mesta načelnikov upravnih enot se določi najmanj deset let delovnih izkušenj, pomočnikov načelnikov, vodij notranjih organizacijskih enot upravne enote in vodij izpostav najmanj osem let delovnih izkušenj, svetovalcev načelnika upravne enote in višjih svetovalcev v upravni enoti pa najmanj pet let delovnih izkušenj. Za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo delavci s specializacijo, magisterijem ali doktoratom, se določijo za tretjino krajše delovne izkušnje, kot so določene v prvem in drugem odstavku tega člena. Za delovna mesta, za katera sta določeni univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, se določijo za petino krajše delovne izkušnje za univerzitetno izobrazbo.
38. člen Za delovna mesta upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in za druga delovna mesta, za katera je tako določeno s sistemizacijo delovnih mest, se kot poseben pogoj določi poskusno delo v trajanju najmanj enega in največ šest mesecev. Kot dodatna funkcionalna znanja, ki niso pogoj za razporeditev na delovno mesto, se določijo zlasti tista strokovna znanja, ki izhajajo iz vsebine, metod in postopkov, značilnih za upravno dejavnost in omogočajo boljše in hitrejše opravljanje nalog, kakor tudi znanja, potrebna za organizacijo in vodenje dela. IV. NOMENKLATURA TIPIČNIH DELOVNIH MEST
39. člen Nomenklatura tipičnih delovnih mest določa: – nazive in naloge delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev, – stopnjo izobrazbe in dolžino delovnih izkušenj, ki sta potrebni za zasedbo delovnega mesta glede na zahtevnost in način izvajanja nalog delovnega mesta, – tarifne skupine, po katerih so razvrščena delovna mesta glede na zahtevnost nalog, način in pogoje njihovega opravljanja ter stopnjo potrebnega znanja.
40. člen Delovna mesta vodenja notranjih organizacijskih enot inšpekcijskega nadzorstva in opravljanja najzahtevnejših nalog inšpekcijskega nadzorstva se uvrščajo v skupino delovnih mest višjih upravnih delavcev. Delovna mesta, ki niso določena kot tipična, se razvrščajo glede na podobno stopnjo zahtevnosti in podoben način izvajanja nalog v ustrezna tipična delovna mesta, določena s to uredbo. Če z zakonom ali uredbo vlade ni drugače določeno, se delovno mesto s specifičnim nazivom uvrsti v tarifno skupino enake stopnje izobrazbe, v tarifni skupini pa glede na podobnost drugih predpisanih pogojev. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen Predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave, mora uskladiti notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest s to uredbo najkasneje v devetdesetih dneh od uveljavitve te uredbe. V roku tridesetih dni od uveljavitve pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest mora predstojnik razporediti delavce na ustrezna delovna mesta.
42. člen Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se visoka strokovna izobrazba, pridobljena po določbah zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 12/91 in 67/93) šteje enakovredno univerzitetni izobrazbi, pridobljeni po določbah zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 13/94), višja strokovna izobrazba, pridobljena po določbah zakona o usmerjenem izobraževanju pa enakovredno višji strokovni izobrazbi, pridobljeni po določbah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96). Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano srednjo splošno šolo osebe, ki so končale: – gimnazijo v skladu z zakonom o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) in opravile maturo, – strokovno gimnazijo po zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96), – 4-letni gimnazijski program v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89), – gimnazijo po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74). Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo osebe, ki so končale: – 4- ali 5-letni vzgojno-izobraževalni program V. stopnje ali nadaljevalni program srednjega izobraževanja ali diferencialni program oziroma program po modelu