Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), stran 1972.

(1)Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste.

(2)Kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, je voznik motornega vozila dolžan nanje posebno paziti in jim, če zakon tako predpisuje, tudi pomagati. Sveti za preventivo 3. člen

(1)Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbijo za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu.

(2)Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije opravlja zlasti naslednje naloge: – proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga organom, ki urejajo posamezna področja pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti; – sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa; – pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu ter sodeluje pri razvoju programa treninga varne vožnje; – spodbuja znanstveno raziskovalno delo na področju cestnega prometa; – izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja; – razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne službe; – razvija mednarodno sodelovanje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in sodeluje v mednarodnih organizacijah; – nudi strokovno pomoč občinskim in mestnim svetom.

(3)Sredstva za delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije zagotavlja Republika Slovenija in se določijo v vsakoletnem državnem proračunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in nalog pridobiva sredstva tudi iz drugih virov.

(4)V občinah in mestnih občinah se ustanovijo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki opravljajo naloge iz prvega odstavka tega člena z ustrezno prilagoditvijo na pristojnosti in pomen vprašanj za varnost cestnega prometa za posamezno občino.

(5)Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti v cestnem prometu. Udeležba invalidov v prometu 4. člen

(1)Telesno ali duševno prizadeti udeleženec v cestnem prometu, ki zaradi prizadetosti pomeni povečano nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, se sme vključiti v promet, ko je storil vse, da ne ogroža sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu (predelava vozila, proteza, spremljevalec, posebna označba, pes vodnik, palica, svetlobne označbe ponoči).

(2)Za varnost mora udeleženec iz prejšnjega odstavka skrbeti sam, in tisti, ki zanj odgovarja. Varnost invalidov 5. člen

(1)Osebe iz 4. člena tega zakona, ki vozijo motorno vozilo, lahko vozilo za vožnjo po cesti označijo z nalepko. Nalepka je rumene barve s tremi črnimi pikami.

(2)Telesno prizadeti udeleženci v cestnem prometu lahko nosijo na obeh rokavih rumene trakove s tremi črnimi pikami.

(3)Slepi pešci brez spremstva morajo imeti belo palico, lahko pa tudi rumeni trak iz prejšnjega odstavka.

(4)Posebnih oznak iz prejšnjih odstavkov ne smejo uporabljati drugi udeleženci v cestnem prometu.

(5)Osebe iz 4. člena tega zakona morajo biti deležne posebne pozornosti drugih udeležencev v cestnem prometu.

(6)Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše vsebino in obliko nalepke ter pogoje in načine za njeno uporabo. Kontrolni zdravstveni pregled

1. člen Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati voznika, za katerega se sumi, da zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih razlogov, uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ni več sposoben varno voziti v cestnem prometu. Vozila
2. člen

(1)Pravne in fizične osebe ter samostojni podjetniki-posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela in upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.

(2)V vozilu in na njem smejo biti vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, če se za takšne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija.

(3)Policist ali pristojni inšpektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloči vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnični pregled. Obveznosti delodajalcev

1. člen Pravne osebe, samostojni podjetniki-posamezniki, fizične osebe, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da bodo vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari oziroma prevoz za lastne potrebe, izpolnjevali predpisane zdravstvene, delovne in druge pogoje in vozili le z vozili, ki so brezhibna ter opremljena s predpisanimi napravami in opremo. Dolžnosti ob popravilu vozila
2. člen

(1)Kdor prodaja rezervne dele oziroma naprave ali sprejme vozilo v popravilo, pa ve, da obstaja sum, da je bilo vozilo, za katero se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo, udeleženo v prometni nesreči, povzročitelj nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu.

(2)Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev. Vzdrževanje cest 10. člen

(1)Ceste, prometna signalizacija in oprema na njih morajo biti zgrajene, postavljene in vzdrževane tako, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa.

(2)Prometna signalizacija in oprema mora biti postavljena in označena tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.

(3)Prehodi za pešce na cestah morajo biti primerno osvetljeni, na cestah izven naselja pa tudi označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na prehodih za pešce na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer mora biti promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki. Označitev oseb pri delu na cesti

1. člen Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet, morajo nositi oblačila, ki so vidna na večjo razdaljo, ponoči pa dodatno označena s posebnimi odsevnimi materiali ali telesi. Promet na nekategoriziranih cestah
2. člen

(1)Na nekategorizirani cesti mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2)Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.

(3)Nekategorizirana cesta, ki je dana v uporabo za cestni promet, mora biti vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.

(4)Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo kolovozne poti brez zgrajenega vozišča mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.

(5)Policist ali pristojna služba za nadzor nad občinskimi cestami lahko odredi, da se iz prometno varnostnih razlogov prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora označiti njen upravljavec in traja do odprave razlogov za prepoved. Pooblastilo

1. člen Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja predpise in ukrepe v okviru svojega delovnega področja za zagotavljanje čim večje varnosti cestnega prometa v skladu s pristojnostmi, določenimi z mednarodnimi pogodbami, zakoni in na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Policijska pooblastila
2. člen

(1)Pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena policisti neposredno urejajo in nadzorujejo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet, vozila, voznike in druge udeležence v cestnem prometu ter izvajajo pooblastila v skladu z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

(2)Policisti nadzorujejo tudi voznike in vozila, ki prevažajo nevarne snovi ali izredne prevoze, športne in druge prireditve ter javne shode, če se ti odvijajo na cestah ali ob cestah in če vplivajo na promet na cestah. Pooblastila drugih organov

1. člen Nadzor nad izvajanjem predpisov o cestah, ki se nanašajo na vzdrževanje in varstvo cest, na delo subjektov, ki opravljajo javni prevoz oseb in stvari in prevoz za lastne potrebe, in ki se nanašajo na voznike ter vozila, opravljajo pristojni organi in službe za nadzor cest, cestnega prometa in za delo. Pooblastila občinskega redarstva
2. člen

(1)Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili opravlja tudi občinsko redarstvo in v zvezi s tem izvaja ukrepe, ki so s tem in drugimi zakoni prenešeni nanje, ter ukrepe, določene s predpisi lokalnih skupnosti (občin).

(2)Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše enotno uniformo, označbe in opremo pooblaščenih delavcev občinskega redarstva. Pristojnosti lokalnih skupnosti 17. člen

(1)Za nemoten in varen promet na občinskih cestah so odgovorne lokalne skupnosti (občine).

(2)Lokalna skupnost zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah v naseljih:

1. določi prometno ureditev v naseljih;
2. določi postopek in način dela občinskega redarstva za zagotavljanje reda nad ustavljenimi, parkiranimi in zapuščenimi vozili na občinskih cestah.

(3)Prometno ureditev na državnih cestah ureja zakon o javnih cestah. 18. člen

(1)Lokalna skupnost zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah v naseljih:

1. predpiše dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cestah v naseljih;
2. uredi način gonjenja in vodenja živine;
3. odredi pogoje in način za odvoz nepravilno parkiranih vozil ter za postavitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo; na vozilo, ki je parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu, ni dovoljeno postaviti naprave, ki prepreči odpeljati vozilo, pač pa se za tako parkirano vozilo odredi odvoz; odvoz se lahko odredi tudi za izločeno vozilo, za katero obstaja nevarnost, da se pomanjkljivost ne bo odpravila v roku iz prvega odstavka
4. člena;
5. odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih;
6. odredi dodatne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci pojavljajo v večjem številu;
7. odredi pogoje in načine odvoza počitniških prikolic in zapuščenih vozil;
8. odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije;
9. omeji vožnjo kandidatov za voznika v času prometnih konic.

(2)Zaradi zagotavljanja varnega odvijanja prometa lahko organ lokalne skupnosti, pristojen za promet, predlaga upravljalcu državne ceste omejitev največje dovoljene hitrosti in določitev posebne prometne ureditve na državnih cestah v naselju ter sprejme enake ukrepe za pomembnejše občinske ceste v naselju. Pomen izrazov 19. člen

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. avtocesta je javna cesta, namenjena prometu motornih vozil, ki je označena s predpisanim prometnim znakom, ima dve fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom, od katerih je skrajni levi pas praviloma namenjen prehitevanju, ima križanja z drugimi prometnicami izvedena v različnih nivojih, je zavarovana proti prehajanju divjadi in na katero oziroma s katere je možna vključitev oziroma izključitev le po posebnih priključkih;
2. območje umirjenega prometa je del ceste, cesta ali del naselja, ki je namenjeno predvsem gibanju pešcev in kot tako označeno s prometno signalizacijo;
3. javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za lokalno cesto ali je namenjena posameznim vrstam udeležencev v cestnem prometu, kot so: pešci, goniči, jezdeci, kolesarji, vozniki koles s pomožnim motorjem, vozniki traktorjev in kmetijske mehanizacije; če je javna pot namenjena le posamezni vrsti udeležencev v cestnem prometu, mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
4. krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca;
5. vozišče je del cestišča, ki je namenjen prometu vozil in ga pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko uporabljajo tudi pešci;
6. smerno vozišče je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ga lahko sestavljajo en, dva ali več prometnih pasov;
7. prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo vozil v eni vrsti;
8. prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom onemogočajo tekoče odvijanje prometa;
9. prometni prehitevalni pas je označen prometni pas, namenjen prehitevanju vozil;
10. pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova namenjena pospeševanju pri vključevanju in zaviranju pri izključevanju vozil z javne ceste;
11. odstavni pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili;
12. posebni pasovi so: pas za parkiranje, kolesarski pas in pas za pešce;
13. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavljanju in parkiranju vozil;
14. pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen hoji pešcev;
15. ločilni pas je del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči, in označen del vozišča, po katerem je promet prepovedan;
16. robni pas je del cestišča, namenjen označevanju robov vozišča;
17. kolesarski pas je vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno črto na vozišču ali pločniku;
18. pešpot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, ki je namenjena izključno hoji pešcev;
19. bankina je del cestišča ob vozišču ali robnem pasu, zgrajena kot njegov utrjeni ali neutrjeni del;
20. območje za pešce je prometno območje, ki je namenjeno izključno pešcem; drugi udeleženci v prometu ga lahko uporabljajo samo v primeru, ko to dovoljuje prometna signalizacija;
21. prehod za pešce je del površine vozišča ceste, ki je namenjen prehajanju pešcev čez vozišče in je označen s predpisano prometno signalizacijo;
22. otok za pešce je dvignjena ali kako drugače zaznamovana površina na vozišču, namenjena začasnemu postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ali križišče, vstopajo v vozilo javnega prometa za prevoz potnikov ali izstopajo iz njega;
23. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev, med katere spadajo otroška prevozna sredstva, bolniški vozički ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca;
24. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša kot 50 cm;
25. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša kot 50 cm;
26. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;
27. osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev;
28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora;
29. kombinirano vozilo je motorno vozilo, namenjeno hkratnemu prevozu oseb in tovora, oziroma vozilo, ki se lahko brez posebnih predelav uporablja za prevoz samo oseb ali samo tovora; odstranitev in vgradnja sedežev se ne šteje kot predelava, če je konstrukcijsko zagotovljena možnost olajšane vgradnje in odstranitve sedežev;
30. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;
31. zgibni avtobus je motorno vozilo, sestavljeno iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj povezani s pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del;
32. traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oziroma se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo;
33. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, in motorno vozilo na treh kolesih, če njegova masa ne presega 400 kg;
34. kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti kot 50 km/h;
35. bivalno vozilo – avtodom je motorno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoča prevoz in bivanje oseb;
36. delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/h (bager, buldožer, kombajn, valjar, viličar, finišer itd.);
37. delovno vozilo je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti lahko razvije hitrost, večjo od 30 km/h (avtomobilsko dvigalo, motorno vozilo s hidravlično roko za opravljanje del v višini, motorno vozilo z raztegljivo lestvijo itd.);
38. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali nosi razne zamenljive priključke in orodja in služi za njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika;
39. vlečno vozilo je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo ali je namenjeno izključno vleki vozil;
40. vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami, ki se uporabljajo v Slovenski vojski;
41. tirno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po tirih;
42. priklopno vozilo je vozilo, ki je namenjeno temu, da ga vleče drugo vozilo, bodisi da je konstruirano kot priklopnik ali kot polpriklopnik;
43. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo;
44. lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg;
45. kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo s pomožnim motorjem, katerega konstrukcijske značilnosti v cestnem prometu na ravni cesti ne omogočajo hitrosti, večje od 25 km/h, in katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm;
46. kolo je enosledno ali večsledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo;
47. traktorski priključek je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (obračalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica itd.);
48. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;
49. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
50. kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo v vrsti po istem prometnem pasu z enako hitrostjo in v majhni medsebojni razdalji;
51. zapuščeno vozilo je motorno vozilo na cesti, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj;
52. največja dovoljena masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z njegovo oziroma njihovo nosilnostjo;
53. masa vozila je masa praznega vozila brez oseb in tovora, s polnim rezervoarjem za gorivo, predpisano opremo in priborom;
54. nosilnost je dovoljena masa, do katere se sme vozilo obremeniti po proizvajalčevi deklaraciji;
55. skupna masa je masa vozila skupaj z maso tovora, ki se na njem prevaža, upoštevajoč tudi maso oseb, ki so na vozilu, kot tudi morebitnega priklopnega vozila skupaj z maso tovora;
56. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni podlagi obremenjuje vozišče, kadar vozilo miruje;
57. udeleženec v cestnem prometu je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu;
58. voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;
59. voznik začetnik je vsak voznik z vozniškim dovoljenjem za vožnjo motornih vozil do dopolnjenega osemnajstega leta starosti in voznik v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A do 125 ccm in kategorije A do 350 ccm delovne prostornine motorja, ali kategorije B ali C; voznik začetnik je tudi voznik v obdobju dveh let po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil teh kategorij, ki mu je organ za postopek o prekrških pred tem izrekel prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
60. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki po cesti hodi, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, se premika z bolniškim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje posebno prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;
61. gonič, vodič ali jezdec živali je oseba, ki goni žival oziroma čredo ali pa vodi žival, namenjeno vleki, prenosu tovora, ali jo jaha;
62. gospodarska vožnja je prevoz za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti;
63. ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki, ali da se naloži oziroma razloži tovor, ali odpravi okvara na vozilu;
64. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;
65. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila, ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči, ali zato, da je voznik ravnal skladno s predpisi o varnosti prometa;
66. vožnja mimo je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;
67. srečanje je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki prihaja iz nasprotne smeri;
68. prehitevanje je vožnja mimo drugega vozila, pešca ali živali, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu; hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v eno smer, se ne šteje za prehitevanje;
69. lokalni promet je promet koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem in traktorjev ter promet drugih motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, in motornih vozil, katerih lastniki imajo na tem območju prebivališče ali sedež podjetja, registriranega za opravljanje prevozov;
70. prometni tok je ena, dve ali več vrst vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;
71. vidna razdalja je dolžina ceste pred udeležencem v cestnem prometu, ki jo udeleženec lahko vidi;
72. bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila do drugega vozila, udeleženca v cestnem prometu ali pa do ovire;
73. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko začne zavirati;
74. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;
75. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;
76. zmanjšana vidljivost je vidljivost, ki je manjša od poti ustavljanja, če se udeleženec v cestnem prometu premika z največjo dovoljeno hitrostjo;
77. ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;
78. nezanesljivo je ravnanje udeleženca v cestnem prometu, kadar zaradi neizkušenosti, neznanja, vpliva alkohola, mamil ali drugih vzrokov ne obvladuje več lastnega obnašanja ali vozila v cestnem prometu in prihaja zaradi tega do kršitev prometnih pravil, prometnih znakov ali odredb;
79. ogrožanje je ravnanje, ki je v nasprotju z določili tega zakona, s katerim udeleženec v cestnem prometu povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, pa se ni, bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev v cestnem prometu;
80. očitno pod vplivom alkohola je udeleženec v cestnem prometu takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;
81. prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda; Glede na posledice prometne nesreče delimo na: a) nesreče I. kategorije – so nesreče, pri katerih je nastala samo materialna škoda; b) nesreče II. kategorije – so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb lahko telesno poškodovanih; c) nesreče III. kategorije – so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih; č) nesreče IV. kategorije – so nesreče, pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami nesreče v 30 dneh;
82. udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla, da je prišlo do nesreče, in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl;
83. izredna uporaba ceste pomeni, da je promet na cesti oviran zaradi števila udeležencev, njihovega obnašanja oziroma načina vožnje, ali zaradi uporabe ceste določenih udeležencev v cestnem prometu, ali zaradi skupine motornih vozil, ki zavzema na cesti več prostora, kot je običajno;
84. strokovni pregled je zdravniški pregled udeleženca v cestnem prometu, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu;
85. prometna ureditev je način odvijanja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste. Prometna ureditev obsega: – določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa; – omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; – omejitve hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa, – ureditev mirujočega prometa; – določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce; – določanje drugih obveznosti udeležencev v cestnem prometu. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

(2)Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določa zakon o javnih cestah. II. PRAVILA V CESTNEM PROMETU Vožnja z vozilom po cesti 20. člen

(1)Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen če:

1. je s prometnim znakom določeno drugače;
2. drugače odredi policist v okviru svojih pooblastil.

(2)Udeleženci v cestnem prometu morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu ali jim ne povzročajo škode. 21. člen

(1)Voznik mora uporabljati za vožnjo z vozilom cesto ali del ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, kateri pripada njegovo vozilo.

(2)Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje.

(3)Voznik mora voziti čim bliže desnemu robu vozišča, vendar na takšni oddaljenosti od njega, da se promet varno in tekoče odvija.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. 22. člen

(1)Na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.

(2)Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po najbolj prostem prometnem pasu na desni strani. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.

(3)Na cestah z več prometnimi pasovi v naselju, razen na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, lahko vozi voznik motornega vozila, ki se lahko brez oviranja vključi v prometni tok, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča.

(4)Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo celoten del smernega vozišča, ki je namenjen vožnji, in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo spredaj vozeča vozila, je dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas le zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila.

(5)Če je na cesti z več prometnimi pasovi v isti smeri onemogočeno tekoče odvijanje prometa na enem od prometnih pasov ali se pas konča, so vozniki dolžni omogočiti vključevanje na pas, po katerem se odvija promet, tako da vozijo v takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (sistem zadrge).

(6)Na cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno zapeljati na smerno vozišče, namenjeno vožnji v nasprotni smeri.

(7)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.

(8)Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(9)Z denarno kaznijo najmanj 65.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena. Sprememba smeri in premiki z vozilom 23. člen

(1)Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali vključevanjem v promet se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in namero pravočasno in nedvoumno nakazati s predpisanim znakom.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vzvratna vožnja 24. člen

(1)Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča.

(2)Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu ves čas vklopljeni vsi smerniki.

(3)Vzvratna vožnja ni dovoljena, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrožal druge udeležence v cestnem prometu, zlasti pa na nepreglednih delih cest, ob zmanjšani vidljivosti, v predorih, na delih ceste, kjer je prepovedano ustavljanje, in na prehodih ceste čez železniško progo.

(4)Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije, tovora ali drugih okoliščin vozniku omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila vgrajeno belo luč in poseben zvočni znak, ki se vklopita z vklopom prestave v vzvratno vožnjo.

(5)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali četrtim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Poleg denarne kazni se vozniku izreče 1 do 3 kazenske točke. Razdalja med vozili 25. člen

(1)Voznik mora voziti v takšni razdalji do vozila, ki vozi pred njim, ki omogoča:

1. da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če bi voznik, ki vozi pred njim, zmanjšal hitrost ali ustavil;
2. varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa oblikuje kolona vozil.

(2)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju s 1. točko prvega odstavka tega člena. Zaviranje 26. člen

(1)Voznik ne sme naglo zavirati brez utemeljenega razloga.

(2)Voznik, ki namerava bistveno zmanjšati hitrost vožnje, mora opozoriti voznika, ki vozi za njim, tako da večkrat zaporedoma z rahlim pritiskom na stopalko delovne zavore prižge zavorne luči.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Hitrost 27. člen

(1)Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da ga lahko stalno obvladuje in ustavi pred oviro, ki jo lahko pričakuje. Hitrost vožnje mora prilagoditi stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila in tovora tako, da lahko v vidni razdalji vozilo ustavi.

(2)Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in ni mogoče takega vozila varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo.

(3)Kadar je hitrost vozila za več kot 50% nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil.

(4)Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, in drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Največje dovoljene hitrosti 28. člen

(1)Največja dovoljena hitrost vozila je omejena: – 50 km/h – na cestah v naselju; – 25 km/h – na kolesarskih poteh in stezah; – do 5 km/h – v območjih umirjenega prometa in v območjih za pešce.

(2)Na posameznih cestah v naseljih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko do 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.

(3)Na cesti izven naselij je največja dovoljena hitrost za vozila omejena: – 130 km/h – na avtocestah; – 100 km/h – na cestah, rezerviranih za motorna vozila; – 90 km/h – na vseh ostalih cestah.

(4)Omejitve hitrosti, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebno napravo za ugotavljanje hitrosti, kadar opravljajo nadzor cestnega prometa, in kadar je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa.

(5)Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:

1. a)če prekorači hitrost do 10 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
2. b)če prekorači hitrost od 11–20 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki do 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa;
3. c)če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki od 11 do 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa; č) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa.

(6)Voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:

1. a)če prekorači hitrost do 20 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
2. b)če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev;
3. c)če prekorači hitrost od 31 do 40 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev; č) če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami.

(7)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Posebne omejitve hitrosti 29. člen

(1)Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:

1. 80 km/h: – za osebne avtomobile s priklopnikom in druga vozila do 7,5 t največje dovoljene mase ter vozila s počitniškimi prikolicami;
2. 80 km/h: – za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago ter bivalno vozilo – avtodom;
3. 70 km/h: – za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 t in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, tovorna vozila s priklopnim vozilom ter zgibne avtobuse brez stojišč;
4. 60 km/h: – za avtobuse izven naselij, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
5. 50 km/h: – za tovorna vozila, na katerih se v prostoru, namenjenem za prevoz tovora, prevažajo potniki, ter avtobuse mestnega prometa; – za vozila, kadar imajo na kolesih nameščene verige za sneg; – za vsa vozila, kadar je zmanjšana vidljivost na 50 m; – za vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo; – traktor, ki ima vzmeteno najmanj sprednjo premo in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in traktor z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom ter z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
6. 40 km/h: – traktor z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktor z vzmetenim priklopnikom, katerega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
7. 30 km/h: – za traktor, razen traktorja iz
8. in
9. točke prvega odstavka tega člena;
10. 20 km/h; – za delovna vozila, na katerih se na prigrajenih stojiščih ali sedežih vozijo potniki.

(2)Kadar je zmanjšana vidljivost zaradi megle, sneženja, dežja ali drugih razlogov na manj kot 50 m, morajo vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi, in vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje, in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.

(3)Voznik, ki ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek:

1. a)če prekorači hitrost do 10 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
2. b)če prekorači hitrost od 11 do 20 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev;
3. c)če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev; č) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami.

(4)Avtobusi, tovorna vozila, traktorji in priklopna vozila, razen lahkih in počitniških priklopnikov, registrirani v Republiki Sloveniji, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani predpisano označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom tega člena. Najmanjša dovoljena hitrost 30. člen

(1)Hitrost vožnje vozil na državnih in lokalnih cestah izven naselja ne sme biti omejena na hitrost pod 40 km/h, razen če to terjajo ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.

(2)Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev. Prehitevanje 31. člen

(1)Prehitevanje je dovoljeno po levi strani.

(2)Po desni strani je dovoljeno prehiteti: – vozilo, ki zavija levo; – vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno; – tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.

(3)Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni strani, če je voznik tega vozila dal predpisani znak in zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje.

(4)Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča, je dovoljeno prehiteti le po desni strani, če je med tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na enosmerni cesti ga je v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi po levi strani.

(5)Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila.

(6)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. 32. člen

(1)Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora.

(2)Pred prehitevanjem mora dati predpisani znak, zapeljati na levo stran prehitevanega vozila in ga na primerni bočni razdalji naglo prehiteti. Po končanem prehitevanju se mora čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.

(3)Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.

(4)Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali udeleženca v cestnem prometu, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se približujejo od zadaj.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. 33. člen

(1)Voznik ne sme prehiteti drugega vozila:

1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;
2. če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati;
3. pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
5. po odstavnem pasu;
6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
7. če smerno vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;
8. po prometnem pasu za počasna vozila;
9. vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci;
10. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
11. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu.

(2)Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 3., ali 4., ali 9. točko prvega odstavka tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 7. točko prvega odstavka tega člena.

(4)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1., ali 2., ali 5., ali 6., ali 8., ali 10., ali 11. točko prvega odstavka tega člena. 34. člen

(1)Voznik ne sme prehitevati, razen enoslednih vozil:

1. v križišču;
2. na prehodu ceste čez železniško progo;
3. na prehodu za pešce.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v križišču dovoljeno prehiteti: – vozilo, ki zavija levo v skladu z 31. členom tega zakona; – vozilo, ki zavija desno, pri čemer ni dovoljeno zapeljati na del vozišča, ki je namenjen za promet vozil z nasprotne smeri; – vozilo, ki vozi po prednostni cesti; – vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.

(3)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vožnja mimo 35. člen

(1)Voznik, ki hoče peljati mimo vozila, ovire ali objekta na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, pri tem mora dati prednost udeležencem, ki prihajajo z nasprotne smeri. Če mora pri tem zaviti, mora paziti na promet za seboj in spremembo nakazati s predpisanimi znaki.

(2)Če je voznik svojo namero, da bo zavil na levo, nedvoumno nakazal in se postavil v takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, lahko drugi vozniki peljejo mimo po desni.

(3)Vožnja mimo ustavljene kolone na cesti je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel vključiti na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v smeri vožnje.

(4)Če je dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila na desnem prometnem pasu s primerno hitrostjo in pazljivostjo pelje mimo ustavljenega vozila ali kolone po desni strani, razen kadar so se morala vozila ustaviti pred križiščem ali zožanjem ceste.

(5)Pri vožnji mimo ustavljenega vozila pred prehodom za pešce veljajo ista pravila in kazenske sankcije kot pri prehitevanju.

(6)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Razvrščanje pred križiščem 36. člen

(1)Pri zavijanju se mora voznik razvrstiti pravočasno pred križiščem:

1. pri zavijanju v levo čim bližje levemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo;
2. pri zavijanju v desno čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno;
3. kot določajo prometni znaki, če je razvrščanje določeno z njimi.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Obračanje 37. člen

(1)Obračanje z vozilom je prepovedano:

1. na ozkih in nepreglednih odsekih cest;
2. na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih odsekih cest;
3. ob veliki gostoti prometa;
4. ob zmanjšani vidljivosti.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Srečanje 38. člen

(1)Pri srečanju mora voznik pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem v cestnem prometu, s katerim se srečuje, če je potrebno, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.

(2)V križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja iz nasprotne smeri in zavija levo, tako da ga pusti mimo s svoje desne strani.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. 39. člen

(1)Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (gorske in druge ceste) veljajo naslednja pravila:

1. voznik vozila, ki to lažje stori, mora ustaviti in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti varno srečanje;
2. na strmih cestah ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti. Prav tako je dolžan zapeljati vzvratno tisti, ki to lažje stori in omogoči varno srečanje;
3. kadar mora na cesti iz prejšnje točke tega odstavka eno od vozil pri srečanju zapeljati vzvratno, mora to storiti: – tisti, ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo; – voznik vozila, ki se srečuje z avtobusom; – vozilo, ki ga je lažje upravljati pri vzvratni vožnji.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vključevanje v promet na javno cesto 40. člen

(1)Voznik mora pred vključevanjem s površine, na kateri se ne opravlja promet vozil, pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se želi vključiti.

(2)Voznik, ki se vključuje v promet na javno cesto z nekategorizirane ceste (dovozne ali gozdne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne površine ob objektih), mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po javni cesti, čeprav ta s prometnim znakom ni določena kot prednostna.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Promet v križišču 41. člen

(1)Menjava prometnega pasu v križišču je prepovedana.

(2)Voznik se mora na zadostni razdalji pred križiščem postaviti z vozilom v položaj na tistem prometnem pasu, po katerem namerava voziti skozi križišče.

(3)Voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču. Voziti sme s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo prednost v križišču.

(4)Voznik, ki v križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozilo, ki prihaja z nasprotne smeri in vozi naravnost ali zavija desno.

(5)V križišču cest ima prednost tisti, ki prihaja z desne strani.

(6)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena.

(8)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Krožni promet 42. člen

(1)V krožnem križišču mora biti promet urejen s prometnimi znaki tako, da ima prednost tisti, ki že vozi v krožnem prometu.

(2)Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik razvrstiti na prometni pas, s katerega lahko varno zapusti križišče. Zavijanje 43. člen

(1)Voznik, ki zavija v križišču levo, se po razvrstitvi zapelje do sredine križišča, razen če s prometnim znakom ni določeno drugače oziroma če tega ne dopušča promet iz nasprotne smeri.

(2)Voznik, ki zavija desno, mora pustiti mimo enosledna vozila, ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi in vozijo naravnost ali zavijajo desno.

(3)Voznik, ki zavija v križišču desno ali levo, mora dati prednost pešcem, ki so že na vozišču, na katero namerava voznik zaviti.

(4)V križišču, kjer je potek prednostne ceste označen s prometnim znakom in ta cesta zavija desno, mora biti na kolesarski stezi, ki poteka po tej cesti in je speljana na vozišče, vozilom, ki vozijo po stezi, odvzeta prednost z ustreznim prometnim znakom “križišče s prednostno cesto“ z dopolnilno tablo “za kolesarje“.

(5)Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po posebej označeni prometni površini, ki so desno od prometnega pasu, po katerem vozi.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.

(8)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.

(9)Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev. Prehodi za pešce 44. člen

(1)Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, če so ti že na prehodu ali dajejo znak, da želijo prečkati vozišče.

(2)Prehodu za pešce se mora voznik ali drug udeleženec približevati s tako hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda oviral ali ogrožal pešce, ki so na prehodu ali stopajo nanj.

(3)Če je označba prehoda za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini, veljajo ista pravila.

(4)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Prehajanje preko železniških tirov 45. člen

(1)Tirna vozila, ki se premikajo po železniških tirih, imajo prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu.

(2)Vozniki, ki se približujejo prehodu preko železniških tirov, morajo voziti s takšno hitrostjo, da lahko ustavijo pred prehodom.

(3)Udeleženec v cestnem prometu se mora vselej ustaviti pred prehodom čez železniško progo:

1. če se bliža vozilo po tirnicah;
2. če so se zapornice ali polzapornice začele spuščati ali so že spuščene;
3. kadar prihod vozila po tirih naznanjajo svetlobni ali zvočni znaki oziroma opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati;
4. kadar ustavlja promet železniški delavec s predpisanim znakom.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 1 do 3 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena. Železniški tiri brez zapornic 46. člen

(1)Prehod preko železniških tirov, na katerih ni zapornic ali polzapornic, ki bi napovedovale bližanje tirnega vozila, oziroma te naprave so, pa ne delujejo, smejo udeleženci v cestnem prometu prečkati šele, ko se prepričajo, da po tiru ne prihaja tirno vozilo.

(2)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena. Ustavitev in parkiranje 47. člen

(1)Ustavitev in parkiranje ni dovoljeno:

1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu;
3. na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge;
4. v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
5. v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu;
6. na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
7. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9. na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu;
10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
11. na vozišču ceste izven naselja;
12. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil;
13. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;
14. na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer;
15. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen invalidov iz
16. člena tega zakona;
17. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom.

(2)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko prvega odstavka tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrške voznik, ki ravna v nasprotju s

1. in
2. točko prvega odstavka tega člena. Zapustitev vozila
3. člen

(1)Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil, in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Zdravstveni delavci in invalidi 49. člen

(1)Zdravstveni delavci in delavci socialnih služb, kadar obiskujejo bolnike, in invalidi z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje, smejo parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu.

(2)Parkirano vozilo iz prejšnjega odstavka mora biti posebej označeno z veljavno parkirno karto.

(3)Parkirno karto izda upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež. Obliko parkirne karte in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena. Odpiranje vrat vozila 50. člen

(1)Na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik in potniki ne smejo odpirati vrat, če s tem ovirajo ali ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu.

(2)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Območja kratkotrajnega parkiranja 51. člen

(1)Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati parkiranje do 2 uri.

(2)Območja kratkotrajnega parkiranja se označijo z modrimi črtami na cestišču in s prometnimi znaki.

(3)Voznik mora označiti čas prihoda s parkirno uro na vidnem mestu v vozilu in po izteku določenega časa vozilo odpeljati.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Označitev ustavljenih vozil 52. člen

(1)Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, mora voznik takoj vklopiti vse štiri smernike. Na nevarnih in nepreglednih delih ceste oziroma če vozilo nima naprave za vklop vseh štirih smernikov ali ta ne deluje, pa mora voznik postaviti varnostni trikotnik.

(2)Varnostni trikotnik je treba postaviti tako:

1. da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, lahko dobro vidijo;
2. na taki razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo vozila.

(3)Ustavljeno tovorno vozilo, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarne snovi, je treba označiti z dvema trikotnikoma v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba upoštevati določbe o osvetljevanju vozil. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni mogoče, je treba označiti ustavljeno vozilo z rumeno utripajočo lučjo, ali baklo, ali na drug primeren način.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Ustavljeno vozilo na tirnicah 53. člen

(1)Kadar voznik iz razlogov iz prvega odstavka 52. člena tega zakona ostane z vozilom na tirnicah, ga mora takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora takoj obvestiti pristojno železničarsko službo, vlečno službo ali policijo in pravočasno opozoriti voznike tirnih vozil.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. III. VOZILA V PROMETU Uporaba luči in odsevnikov 54. člen

(1)Vozniki motornih vozil v cestnem prometu morajo uporabljati predpisane luči in odsevnike. Drugi udeleženci morajo uporabljati luči in odsevnike po določilih tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena. Luči in odsevniki, ki ne smejo biti na vozilu 55. člen

(1)Vozilo ne sme imeti na prednji strani rdeče luči in ne rdečega odsevnika, na zadnji strani pa ne bele luči ali belega odsevnika. Navedena določba ne velja za luč za vzvratno vožnjo, delovni žaromet, luč za osvetlitev registrske tablice in registrsko tablico.

(2)Luči za označevanje vozila morajo biti prižgane ves čas, ko so prižgane dolge ali zasenčene luči ali meglenke.

(3)Luči in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Osvetlitev 56. člen

(1)Ponoči se praviloma vozi z lučmi z dolgim snopom svetlobe. Luči je treba pravočasno zasenčiti, če prihaja nasproti drugo vozilo, organizirana skupina pešcev oziroma tirno vozilo ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da luči z dolgim snopom svetlobe motijo voznika. Ob zasenčenju luči je potrebno prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste.

(2)Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, in v predoru se ne smejo uporabljati luči z dolgim snopom svetlobe.

(3)Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m.

(4)Vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi.

(5)Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti vozila na vozišču osvetljeno z lučmi za označevanje vozila. V naseljih zadostuje, da je vozilo osvetljeno z lučmi za označevanje vozila na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste. Označitev vozila ni potrebna, če je cestna razsvetljava taka, da je vozilo dovolj vidno, ali če je vozilo na označenem parkirnem prostoru.

(6)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena.

(8)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Dodatni delovni žarometi 57. člen

(1)Dodatni delovni žarometi na vozilu se lahko vklopijo le za osvetlitev delovnega mesta in ne smejo slepiti ali motiti udeležencev v cestnem prometu.

(2)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev. Označevanje pešcev in ročnih vozičkov 58. člen

(1)Pešci, ki vlečejo ali potiskajo ročne vozičke, morajo ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti opremiti voziček z najmanj eno belo lučjo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Luč ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.

(2)Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve.

(3)Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku skupine belo luč, na koncu skupine pa rdečo luč.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Organizator organizirane skupine pešcev se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji odstavek tega člena. Označevanje živali ali črede 59. člen

(1)Gonič ali vodič živali ali črede mora poskrbeti, da bo čreda ponoči ali v pogojih slabe vidljivosti označena spredaj, zadaj in ob strani z lučmi ali odsevniki. Označbe morajo biti nameščene tako, da jih udeleženci v cestnem prometu, katerim so namenjene, pravočasno opazijo.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič ali vodič živali oziroma črede, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Opozorilni znaki 60. člen

(1)Zvočne in svetlobne opozorilne znake lahko uporabi voznik le pri prehitevanju izven naselja, ali kadar je ogrožen sam oziroma je ogrožen kdo drug. Pri prehitevanju v naselju sme praviloma opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki.

(2)Voznik mora vklopiti vse smerne kazalce na vozilu: – pri vstopanju ali izstopanju otrok oziroma invalidov v avtobus oziroma kombinirano vozilo ali iz njega; – če opozarja druge udeležence v cestnem prometu na nevarnost na cesti, posebno če je zadnji v koloni vozil, ki je obstala na cesti izven naselja; – če vozi vzvratno.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Tovor 61. člen

(1)Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, morajo biti na vozilu naložene, pritrjene ali pokrite tako, da:

1. ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu;
2. ne povzročajo škode na cesti in objektih;
3. ne onesnažujejo okolja;
4. ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
5. ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
6. ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
7. ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb;
8. se ne razsipavajo ali padajo z vozila.

(2)Z vozila ali iz njega se ne sme raztresati sneg, led, voda oziroma blatne in druge snovi.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.

(4)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.

(5)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Pravila nalaganja 62. člen

(1)Tovor ne sme segati čez prednji del vozila. Lažje predmete lahko na prtljažniku na strehi prevažajo osebni avtomobili, kombinirana ali tovorna vozila tako, da tovor sega največ 1 m preko prednjega dela vozila. Sprednji konec tovora ne sme biti nižje od nivoja strehe vozila.

(2)Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora biti najmanj 5/6 tovora kontinuirano oprtih na tovorni prostor.

(3)Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ 1 m preko sprednjega oziroma zadnjega dela vozila. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile itd.).

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Označevanje tovora 63. člen

(1)Če sega tovor več kot 1 m preko najbolj oddaljene točke na zadnji strani vozila, je potrebno tovor na najbolj izpostavljeni točki označiti:

1. na osebnih avtomobilih in vprežnih vozovih s tablo velikosti 25 × 25 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, postavljeno prečno na smer vožnje, podnevi ob dobri vidljivosti pa lahko z rdečo tkanino velikosti najmanj 25 × 25 cm;
2. na ostalih vozilih s tablo, velikosti 50 × 50 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo in je postavljena prečno na smer vožnje.

(2)V pogojih zmanjšane vidljivosti in ponoči je treba znaku iz

1. oziroma iz
2. točke prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo luč.

(3)Opozorilna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti višje kot 1,5 m nad voziščem.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s

1. točko prvega odstavka, ali drugega, ali tretjega odstavka tega člena. Tovor – bočna omejitev
2. člen

(1)Če sega tovor bočno več kot 40 cm čez luči za označevanje vozila, ga je potrebno spredaj označiti z belimi in zadaj z rdečimi lučmi, ki so največ 1,5 m nad voziščem. V primeru, da je vidno polje v vzvratnih ogledalih zakrito, je treba dodatno namestiti taka vzvratna ogledala, ki omogočajo normalno vidno polje.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Nepritrjeni tovor 65. člen

(1)Drogovi, cevi, plošče in drugi predmeti ne smejo segati preko stranic prostora za tovor.

(2)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Obremenitev vozila 66. člen

(1)Vozilo ne sme biti obremenjeno nad nosilnostjo, vpisano v prometnem dovoljenju. Obremenitev vozila, za katero ni predpisano prometno dovoljenje, ne sme presegati normativa, ki ga je določil proizvajalec.

(2)Tovor ne sme vozila obremenjevati nad največjo dovoljeno maso, osno obremenitvijo ali s prometnimi znaki dovoljeno obremenitvijo ceste. Vozilo skupaj s tovorom pa ne sme presegati predpisanih dimenzij.

(3)Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Nalaganje in razlaganje tovora 67. člen

(1)Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet drugih vozil.

(2)Če se vozilo ustavi na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno.

(3)Če je potrebno zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora voznik za to imeti posebno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ lokalne skupnosti.

(4)Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste ali povzročati čezmernega hrupa.

(5)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev. IV. POSEBNE OBVEZNOSTI VOZNIKOV Prepoved uporabe dodatnih naprav ali opreme 68. člen

(1)Voznik med vožnjo ne sme uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale njegovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila (pustne maske, slušalke, mobitel itd.).

(2)Uporaba mobitela med vožnjo je dovoljena ob pogoju uporabe vgrajene funkcije za prostoročno uporabo telefona.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Trajanje vožnje 69. člen

(1)Voznik, ki vozi avtobus, tovorno vozilo ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, v 24 urah ne sme voziti več kot 8 ur; vmes mora imeti najmanj eno 30-minutno oziroma dve 15-minutni prekinitvi vožnje. V izjemnih primerih sme trajati vožnja 9 ur. V tem primeru mora imeti voznik dve polurni oziroma štiri 15-minutne prekinitve vožnje.

(2)Voznik, ki vozi vozilo 8 ur, mora imeti pred začetkom svojega delovnega dne najmanj 8 ur neprekinjenega počitka, voznik, ki vozi 9 ur, pa najmanj 10 ur počitka.

(3)Če se pri vožnji vozila iz prvega odstavka tega člena menjata dva voznika in je v vozilu urejeno ležišče, ki omogoča, da eden od voznikov počiva leže, mora imeti vsak voznik najmanj 8 ur nepretrganega počitka v vsakih 30 urah potovanja. Nepretrgani počitek mora voznik prebiti izven vozila.

(4)Če je v vozilu urejeno ležišče, ki vozniku omogoča, da počiva leže, sme voznik ne glede na tretji odstavek tega člena počivati na takem ležišču, če vozilo ta čas stoji.

(5)Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za promet in zveze, natančnejše predpise o tedenskem obračunavanju ur vožnje, počitku in posadki vozila.

(6)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.

(8)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena. Tahograf 70. člen

(1)Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v tahografu pravilno vložen in izpolnjen vložek. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in uporabljeni vložek, iz katerega je razvidna vožnja oziroma mirovanje vozila v zadnjih 24 urah.

(2)Uporabljene tahografske vložke mora uporabnik vozila hraniti eno leto.

(3)Voznik je dolžan na zahtevo policista odpreti tahograf in pokazati vložek. Policist lahko začasno odvzame tahografski vložek kot dokazilo v postopku.

(4)Če policist sumi, da naprava ne deluje pravilno, lahko odredi, da se opravi poseben pregled tahografa in vseh z njim povezanih drugih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za pravilno delovanje naprave.

(5)Poseben pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe, ki so pooblaščene za kontrolo meril. O delovanju naprave izdajo pisno mnenje.

(6)Če se pri pregledu ugotovi, da je bila naprava namerno poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da kaže manjše hitrosti oziroma vrednosti, oziroma da naprava ne deluje, plača stroške pregleda voznik.

(7)Na praktičnem delu vozniškega izpita in pri učenju vožnje lahko kandidat odpira tahograf kot izpitno nalogo.

(8)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.

(9)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(10)Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev.

(11)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena. Gospodarske vožnje 71. člen

(1)Gospodarske vožnje so dovoljene na kratkih razdaljah, med gradbišči ali kmetijskimi površinami, na katerih se opravljajo gradbena ali kmetijska dela.

(2)Širina, višina in najmanjša hitrost vozila lahko pri gospodarski vožnji v manjši meri odstopajo od določil tega zakona, ne smejo pa biti presežene nosilnost vozila, dovoljena skupna masa in predpisane osne obremenitve.

(3)Vozilo, s katerim se opravlja gospodarska vožnja, mora biti predpisano označeno.

(4)Za gospodarske vožnje se smejo praviloma uporabljati predvsem lokalne ceste in kolovozi ter gozdne poti.

(5)Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno v določenih časovnih obdobjih in na določenem območju, je treba s predpisano prometno signalizacijo na cesti opozoriti druge udeležence v cestnem prometu.

(6)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.

(8)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Varnostni pasovi 72. člen

(1)Med vožnjo morajo biti voznik in potniki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, kot ga je določil proizvajalec.

(2)Varnostnega pasu ni potrebno uporabljati osebam, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da varnostnega pasu ne morejo uporabljati.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek voznik ali potnik, ki ravnata v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Zaščitne čelade 73. člen

(1)Voznik in potnik na motornem kolesu in kolesu z motorjem morata med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado.

(2)Zaščitne čelade ni potrebno uporabljati osebam, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da zaščitne čelade ne morejo uporabljati.

(3)Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo imeti na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado, ali čelado iz prvega odstavka tega člena. Enako velja tudi za osebo, mlajšo od 14 let, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek voznik ali potnik, ki ravnata v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vleka 74. člen

(1)Vleka dvoslednih motornih vozil je dovoljena le, če se ta zaradi okvare sama ne morejo premikati. Vleka enoslednih vozil je prepovedana.

(2)Pri vleki morata imeti obe vozili vključene vse štiri smernike, če pa vozilo ni opremljeno z napravo za vključitev vseh štirih smernikov, pa mora biti vlečeno vozilo na zadnji strani označeno z dobro vidnim varnostnim trikotnikom.

(3)Vleka pokvarjenih vozil je prepovedana na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila.

(4)Če se je vozilo pokvarilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, je vleka dovoljena le do prvega izvoza.

(5)V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.

(6)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7)Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev. Vleka ponoči in ob zmanjšani vidljivosti 75. člen

(1)Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je vleka dovoljena le, če je vlečeno vozilo opremljeno z rdečimi lučmi na zadnji strani vozila in te luči delujejo in je vlečno vozilo opremljeno z rumeno utripajočo lučjo.

(2)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev. Načini vleke 76. člen

(1)Motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom: – z vrvjo samo osebne avtomobile, ki imajo brezhibno delovno zavoro, ki deluje tudi, kadar motor ne deluje, in brezhibne naprave za upravljanje; – z drogom vozilo, ki ima brezhibne naprave za upravljanje, če pa je težje kot vlečno vozilo, pa tudi brezhibno delovno zavoro, ki deluje tudi, kadar motor ne deluje.

(2)Če pogoja iz prejšnjega odstavka nista izpolnjena, se lahko vleče drugo motorno vozilo, oprto na vlečno vozilo ali nanj obešeno.

(3)Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom ne sme biti manjša od 3 m in ne večja od 5 m, pri vleki z drogom pa je lahko tudi manjša od 3 m.

(4)Neregistriranih motornih vozil ni dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev. Pogoji za vleko 77. člen

(1)Vlečeno vozilo sme voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo, v katero sodi vlečeno vozilo.

(2)Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki odredi vožnjo v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Vleka pokvarjenih vozil skupaj s priklopnim vozilom 78. člen

(1)Vleka pokvarjenih vozil, ki imajo dodano priklopno vozilo, je dovoljena le do najbližjega parkirnega prostora, kjer je treba priklopno vozilo izločiti iz prometa.

(2)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vleka priklopnih vozil 79. člen

(1)Vlečno motorno vozilo lahko vleče največ dve priklopni vozili oziroma največ eno priklopno vozilo za prevoz oseb.

(2)Z vozilom iz prejšnjega odstavka je dovoljeno vleči priklopno vozilo le, če je na vozilu vgrajena homologirana vlečna naprava tako, kot je predvidel proizvajalec vozila. Vgrajena vlečna naprava mora biti vpisana v prometnem dovoljenju.

(3)Vlečna naprava na vozilu ne sme segati preko zadnjega dela vozila, kadar nanjo ni pripeto priklopno vozilo.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev. V. VARSTVO DRUGIH UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU Otroci 80. člen

(1)Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.

(2)Kadar je potrebno poskrbeti za varstvo otrok, posebno če se pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca itd.), lahko šole, organizirane skupine staršev, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ustanove, društva in druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok s predpisanimi pripomočki.

(3)Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari do 7 let lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar le v območju umirjenega prometa.

(4)Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, ki vozijo skupino otrok.

(5)O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok, sme policist obvestiti njegove starše, posvojitelje ali skrbnike. Označitev otrok v prometu 81. člen

(1)Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik.

(2)Otroci, ki obiskujejo pripravo na osnovno šolo (malo šolo) in prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vrtec oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Mladoletniki 82. člen

(1)Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, se z denarno kaznijo, ki je predpisana za storjeni prekršek, kaznujejo njegovi starši, posvojitelji oziroma skrbniki, če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom.

(2)Opustitev iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, posvojitelji ali skrbniki dovolijo, dopustijo ali omogočijo rabo motornega vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa. Posebna prevozna sredstva 83. člen

(1)Bolniški vozički, otroška prevozna sredstva in športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, se ne štejejo za vozila.

(2)Prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev. Pri tem smejo dosegati le hitrost, s katero se premikajo pešci.

(3)Za promet prevoznih sredstev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za pešce.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje oseba, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena. 84. člen

(1)Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.

(2)Če na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem.

(3)Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.

(4)Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje in pri tem lahko uporabljajo največ en meter vozišča, merjeno od roba vozišča.

(5)Izjemoma lahko pešci v naselju ali zunaj naselja, kjer ni pešpoti ali pločnika, uporabljajo desno stran vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregledni ovinek, prepad, plaz itd.).

(6)Organizirana skupina pešcev in pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo, mora v primeru iz četrtega odstavka tega člena hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani.

(7)Pešec mora prečkati vozišče in kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju loči neprekinjena črta.

(8)Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.

(9)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim, ali šestim, ali sedmim, ali osmim odstavkom tega člena.

(10)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, ki ne zagotovi hoje organizirane skupine skladno s šestim odstavkom tega člena. Območje umirjenega prometa 85. člen

(1)Za območje umirjenega prometa lahko pristojni organ določi del ceste ali cesto v naselju ali del naselja.

(2)V območju umirjenega prometa imajo prednost pešci.

(3)Voznik mora biti posebno pozoren na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.

(4)V območju umirjenega prometa so prepovedane prireditve na cestah, v katerih so udeležena motorna vozila.

(5)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator prireditve, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena. Območje za pešce 86. člen

(1)Pristojni organ lahko določi kot območje za pešce del ceste ali cesto v naselju ali del naselja.

(2)V območjih za pešce lahko vozijo tudi kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev. Območje omejene hitrosti

1. člen Za območje omejene hitrosti lahko pristojni organ določi naselje ali del naselja, če je zaradi gostote prometa pešcev in njihove varnosti, potrebno omejiti hitrost vozil pod 50 km/h. Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h. Vstopanje in izstopanje potnikov
2. člen

(1)Mimo ustavljenega vozila, namenjenega javnemu prevozu oseb, je treba voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev v bližini takega vozila. Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno.

(2)Vozilu iz prejšnjega odstavka je treba v naseljih omogočiti speljevanje s postajališča, če je voznik takega vozila to nakazal s predpisanimi znaki. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci v cestnem prometu zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik takega vozila sme dati znak, da bo odpeljal s postajališča, šele ko je dejansko pripravljen za vključitev v promet, in pri tem ne sme ogrožati drugih udeležencev v cestnem prometu.

(3)Mimo ustavljenega vozila, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce in stoji na postajališču, je voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno, in po potrebi vozilo tudi ustaviti. Kadar se vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavi na vozišču, vožnja mimo ni dovoljena.

(4)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena. Prevoz oseb 89. člen

(1)V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč.

(2)Voznik motornega vozila ne sme voziti oseb v počitniški prikolici ali lahkem priklopniku.

(3)Kadar voznik v vozilu iz prvega odstavka tega člena prevaža organizirano skupino otrok, mora biti tako vozilo označeno s posebnim znakom.

(4)Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem dovoljenju nima vpisanih stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev.

(5)Vrat avtobusa ni dovoljeno odpirati oziroma imeti odprtih med vožnjo. Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso zaprta.

(6)Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže, se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem primeru prižgana rumena vrteča se ali utripajoča luč.

(7)V bivalnem vozilu – avtodomu se sme voziti tolikšno število oseb, kolikor je v prometnem dovoljenju vpisanih sedežev.

(8)V vozilu se na sedežu poleg voznika ne sme voziti oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(9)Na tovornem in priklopnem vozilu, polpriklopnem vozilu oziroma priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb za nalaganje in razlaganje tovora.

(10)Osebe, ki se vozijo v vozilih iz šestega in devetega odstavka, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(11)Osebe iz devetega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah kesona ali na nestabilnem oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega višino stranic kesona.

(12)Na tovornem vozilu, ki nima stranic kesona, in na tovornem vozilu z avtomatskim razkladalcem, ni dovoljeno voziti oseb.

(13)Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti tudi druga oseba, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz drugih oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju.

(14)Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja je med vožnjo po cesti prepovedano prevažati osebe.

(15)Voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(16)Na kolesu z motorjem, kolesu s pomožnim motorjem ali kolesu lahko vozi otroka, mlajšega od 8 let, le polnoletna oseba.

(17)Otroci se lahko vozijo v osebnih avtomobilih le, če so starosti primerno zavarovani v ležiščih, homologiranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prvem ali zadnjem sedežu v vozilu; v osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na način iz prejšnjega stavka, smejo sedeti otroci do 12 leta starosti le na zadnjih sedežih.

(18)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(19)Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki odredi vožnjo, ki ni v skladu s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali devetim, ali desetim, ali enajstim, ali dvanajstim, ali trinajstim, ali štirinajstim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev.

(20)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in ravna v nasprotju z določbo šestnajstega odstavka tega člena. Kolesarji 90. člen

(1)Kolesarji morajo za vožnjo uporabljati kolesarski pas, kolesarsko stezo ali kolesarsko pot. Kjer teh ni, smejo voziti po vozišču ceste, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem morajo voziti čim bližje desnemu robu vozišča, vendar ne smejo zavzeti več kot en meter od roba vozišča.

(2)Kolesarji, ki vozijo v skupini, morajo voziti drug za drugim.

(3)Med vožnjo s kolesom je prepovedano:

1. spuščati iz rok krmilo kolesa;
2. dvigovati noge s pedal;
3. voditi, vleči ali potiskati druga vozila;
4. pustiti se vleči ali potiskati;
5. voziti predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
6. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4)Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom nameščena tako, da lahko kolesar obvlada kolo in priklopno vozilo. Širina priklopnega vozila ne sme presegati 1 m.

(5)Na priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb.

(6)Na kolesu je dovoljen prevoz otroka starega do 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako: – da ustreza velikosti otroka; – da je trdno povezan s kolesom; – da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti; – da onemogoča morebitne poškodbe otroka.

(7)Kolesar lahko vozi osebo, starejšo od 8 let, le na kolesu posebne konstrukcije, ki omogoča varno vožnjo. Na kolesu posebne konstrukcije lahko vozi več oseb, vendar mora biti kolo konstruirano tako, da omogoča varno vožnjo več oseb. Takšno kolo mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo za roke in pedala.

(8)Voznik kolesa mora ponoči in ob zmanjšani vidljivosti uporabljati predpisane luči.

(9)Predpisi o osvetlitvi ne veljajo za posebna kolesa, namenjena tekmovanju, ki se uporabljajo za trening ponoči ali ob pogojih zmanjšane vidljivosti. V takem primeru zagotavlja varnost kolesarjev in drugih udeležencev v cestnem prometu odgovorna oseba, ki vodi trening, s predpisano opremljenimi spremljevalnimi vozili.

(10)Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne more pasti in da ne ovira prometa.

(11)Za kolesa s pomožnim motorjem se smiselno uporabljajo določbe od prvega do desetega odstavka tega člena.

(12)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali šestim ali osmim, ali desetim, ali enajstim odstavkom tega člena.

(13)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali petim, ali sedmim odstavkom tega člena.

(14)Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z devetim odstavkom tega člena. Motorna kolesa 91. člen

(1)Z motornimi kolesi je dovoljeno voziti le po cestah, namenjenih prometu motornih vozil.

(2)Motorno kolo sme imeti stransko prikolico ali priklopno vozilo na dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Priklopno vozilo mora biti pripeto tako, da je zagotovljena stabilnost vozila.

(3)Voznik motornega kolesa sme voziti potnike samo, če je na vozilu poseben sedež, ki je namenjen prevozu potnika, tako da med vožnjo drži noge na posebnih stopalkah. Potnike sme voziti tudi v stranski prikolici.

(4)Na motornem kolesu je dovoljeno voziti le osebo, staro več kot 12 let.

(5)Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, ne ovira drugih udeležencev v prometu, zlasti ne sme spuščati krmila, se voziti po enem kolesu, se držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali, ali potiskati in vleči drugih udeležencev v cestnem prometu.

(6)Za kolo z motorjem se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vprežno vozilo 92. člen

(1)Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se premika po cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča.

(2)Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega voza, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Pogoji za vožnjo 93. člen

(1)Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali.

(2)Spremljevalec mora biti prisoten za vprežnim vozilom v primeru, če je to potrebno zaradi tovora in kadar je dodano vprežnemu vozilu še eno vozilo. Spremljevalca zagotovi voznik.

(3)Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v predpisu o največjih dimenzijah vozil, razen kadar gre za gospodarsko vožnjo.

(4)Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravami za zaviranje.

(5)Ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti mora biti vprežno vozilo osvetljeno na sprednji strani z najmanj eno belo lučjo in na zadnji strani z najmanj eno rdečo lučjo, ki morata biti pritrjeni levo od vzdolžne osi vozila.

(6)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(7)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim odstavkom tega člena. Obveznosti voznika vprežnih živali 94. člen

(1)Voznik mora skrbeti, da so vprežne živali sposobne vleči vozilo. Nesposobna je vprežna žival, ki je vidno utrujena, bolna ali trpi zaradi poškodb.

(2)Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano še eno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali.

(3)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Vprežni voz s priklopnim vozilom 95. člen

(1)Vprežnemu vozilu je lahko dodano največ eno priklopno vozilo.

(2)Vez med voziloma mora biti toga in takšna, da se ne zlomi.

(3)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Udeležba živali v prometu 96. člen

(1)Za jezdece, goniče in vodnike živali, udeležene v cestnem prometu, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

(2)Domače živali (psi, mačke, drobnica ali večje živali), ki lahko ogrožajo promet, so lahko na cesti le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.

(3)Jezdeci morajo biti telesno sposobni za ježo in morajo obvladati žival, na kateri jezdijo. Jezdeci, mlajši od 14 let, smejo jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.

(4)Jezdeci smejo uporabljati le poti za jezdece. Vozišče občinskih cest smejo uporabljati le, če je tako določeno s prometnim režimom na teh cestah.

(5)Za jezdenje po vozišču se smiselno uporabljajo določbe za enosledna vozila.

(6)Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.

(7)En vodič lahko vodi največ tri vprežne ali jezdne živali v navezi.

(8)Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi; če je živali veliko, jih je treba razdeliti v posamezne skupine in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence, zlasti za motorna vozila, ki prehitevajo čredo.

(9)Živali je treba goniti ali voditi tako, da drugi udeleženci v cestnem prometu niso ovirani. Spremljati jih mora primerno število goničev ali vodičev.

(10)Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.

(11)Gonjenje, vodenje in počitek živali na pešpoteh in kolesarskih poteh je prepovedano.

(12)Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto.

(13)Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec, gonič ali vodnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(14)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila 97. člen

(1)Avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, lahko uporabljajo le vozniki motornih vozil in skupine vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo na ravni cesti hitrost, večjo od 60 km/h.

(2)V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, se lahko voznik vključuje in izključuje le na označenih priključkih.

(3)Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti, mora z vozilom pravočasno zapeljati na skrajni desni prometni pas in čimprej, brez zaviranja, zapeljati na poseben zaviralni pas.

(4)Vozila, ki že vozijo po prometnem pasu avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna vozila, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na prometnem pasu.

(5)Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti, mora: – voziti po pospeševalnem pasu in se vključiti v promet z ustreznim znakom, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej; – pustiti mimo vozila, če na mestu, kjer se vključujejo v promet, ni pospeševalnega pasu.

(6)Na avtocesti in cesti z več prometnimi pasovi morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.

(7)Na avtocesti, ki ima tri ali več prometnih pasov, namenjenih prometu vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti samo po dveh prometnih pasovih, ki so ob desnem robu vozišča.

(8)Na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, z več med seboj ločenimi prometnimi pasovi lahko vozijo z naslednjo največjo dovoljeno hitrostjo:

1. 80 km/h: – motorna vozila z največjo dovoljeno maso več kot 7,5 t in tovorna vozila s priklopnimi vozili;
2. 100 km/h: – avtobusi, razen tistih, ki prevažajo organizirane skupine otrok, in tovorna vozila brez priklopnih vozil, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju. Vpis v prometno dovoljenje se dovoli, če vozilo izpolnjuje naslednje pogoje: – da je razmerje med bruto močjo motorja, izraženo v kW, in največjo dovoljeno maso vozila, izraženo v t, najmanj 11 kW/t; – da ima vgrajen zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje koles, in servo volan; – da ima na prednjih sedežih, v prvi in zadnji vrsti sedežev za potnike vgrajene varnostne pasove in vzglavnike. Vozilo mora biti na zadnji strani označeno tudi z znakom največje dovoljene hitrosti na avtocesti: 80 km/h oziroma 100 km/h.

(9)Pri vožnji po avtocesti z zasenčenimi lučmi hitrosti ni treba prilagajati vidni razdalji zasenčenih luči, če:

1. so dobro vidne zadnje luči spredaj vozečega vozila;
2. je vozišče opremljeno z odsevniki;
3. so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe luči z dolgim snopom svetlobe.

(10)Na avtocesti je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja vozila, ustavljanje ali parkiranje.

(11)Na odstavnem pasu je dovoljeno ustaviti vozilo le zaradi okvare oziroma prometne nesreče.

(12)V primeru zastoja prometa je treba na sredini, med prometnima pasovoma, ki sta najbližje levemu robu vozišča, pustiti dovolj prostora, da po njem lahko vozijo intervencijska vozila.

(13)Pešci ne smejo stopiti na ali hoditi po vozišču avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna vozila.

(14)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

1. policiste pri opravljanju uradne dolžnosti;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;
3. delavce, ki v označenem gradbišču delajo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;
4. osebje intervencijskih skupin in zdravstvene delavce, kadar nudijo nujno potrebno pomoč;
5. inšpektorje za ceste pri opravljanju uradne dolžnosti ter delavce upravljalca ceste.

(15)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali šestim, ali sedmim, ali enajstim odstavkom tega člena.

(16)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali četrtim, ali petim, ali osmim, ali devetim odstavkom tega člena.

(17)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z desetim, ali dvanajstim odstavkom tega člena.

(18)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom tega člena. Uporaba ceste 98. člen

(1)Cesta se lahko uporablja le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih in na način ter pod pogoji, določenimi s predpisi o cestah.

(2)O uporabi ceste, ki je v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, policist takoj obvesti upravljavca ceste in pristojen organ ali službo za nadzor cest ter odredi nujne ukrepe za zavarovanje ceste in prometa na njej.

(3)Ob cesti je prepovedano opravljati kakršno koli dejavnost (trženje, reklamiranje, uporabo zvočnih naprav itd.), ki bi bila v nasprotju s predpisi o cestah ali pa bi njeno opravljanje lahko vplivalo na varno in tekoče odvijanje prometa na cesti in odvračalo pozornost udeležencev v prometu.

(4)V primeru, da je zaradi opravljanja dejavnosti ob cesti ogrožena varnost prometa, oviran tekoč promet na njej ali nastanejo zastoji, lahko policist odredi začasno prenehanje take dejavnosti ali druge začasne ukrepe, da se odpravijo vzroki ogrožanja, oviranja ali zastoja prometa na cesti.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.

(7)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena. Varstvo cest in okolja 99. člen

(1)Z uporabo vozil se ne sme povzročati čezmernega hrupa in ropota, izpušni plini pa ne smejo presegati normativov, določenih v posebnih predpisih.

(2)Prepovedano je sunkovito speljevanje, ustavljanje ali zaviranje. Če se voznik z vozilom ustavi na cesti za več kot 3 minute, mora ugasniti motor.

(3)Udeleženci v cestnem prometu ne smejo na cesti ali ob njej spuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati ničesar, kar bi ogrozilo varnost prometa, škodovalo zdravju ljudi, živali, rastlinam ali povzročilo onesnaževanje okolja.

(4)Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Omejitve prometa 100. člen

(1)Pozimi in v zimskih razmerah morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo.

(2)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Pooblastila 101. člen

(1)Če je potrebno zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev v cestnem prometu.

(2)Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za promet in zveze, lahko omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev v cestnem prometu na območjih, ki so zaradi varstva okolja zavarovana s posebnimi predpisi.

(3)Če je potrebno zagotoviti nemoteno odvijanje cestnega prometa, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in zveze, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev v cestnem prometu. VI. NAPRAVE ZA UREJANJE PROMETA Prometna signalizacija 102. člen

(1)Javne ceste in nekategorizirane ceste, dane v uporabo za cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo, ki udeležence v cestnem prometu opozarja na nevarnost na posamezni cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti ter daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet.

(2)S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare vozila ali onesposobitve ceste, ter začasne prometne omejitve in prepovedi v prometu. Signalizacijo je potrebno odstraniti takoj, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila postavljena, oziroma jo prekriti za čas, ko se ne izvajajo dela na cesti.

(3)Udeleženci v cestnem prometu morajo upoštevati omejitve, prepovedi in obveznosti, izražene s postavljeno prometno signalizacijo.

(4)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.

(5)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Varstvo in postavitev prometne signalizacije 103. člen

(1)Prepovedano je poškodovati, odstraniti, zakriti ali spreminjati pomen sredstev in naprav, ki so namenjene varnosti prometa, in jih postaviti tako, da bi njihova uporaba lahko zavajala udeležence v cestnem prometu.

(2)Sredstva in naprave, ki so namenjene varnosti cestnega prometa, lahko postavljajo, vzdržujejo in odstranjujejo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnosti.

(3)Policist ima pravico zahtevati odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav in ovir na cesti ali ob njej, ki negativno vplivajo na varnost cestnega prometa, s tem da:

1. slepijo udeležence v cestnem prometu;
2. zmanjšujejo preglednost ceste;
3. zmanjšujejo preglednost naprav, ki so pomembne za varnost prometa;
4. zavajajo udeležence v prometu;
5. ovirajo tekoč promet;
6. odvračajo pozornost voznikov.

(4)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Prometni znaki 104. člen

(1)Prometne znake je treba postavljati, označevati in vzdrževati tako, da jih lahko udeleženec v cestnem prometu, kateremu so namenjeni, ob upoštevanju prometnih pravil pravočasno opazi.

(2)Prometni znaki morajo biti po obliki, barvi in sporočilu enaki pri dnevni svetlobi in svetlobi avtomobilskega žarometa.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa 105. člen

(1)Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste.

(2)Fizične ovire za umirjanje prometa je dovoljeno postaviti le na regionalnih in občinskih cestah v naselju. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav iz prejšnjega odstavka obvezna.

(3)Fizične ovire morajo biti označene z ustrezno prometno signalizacijo.

(4)Ukrepi za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin.

(5)Minister, pristojen za promet in zveze, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše standarde za izdelavo in postavitev fizičnih ovir na cesti.

(6)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom ali postavi ovire, ki niso v skladu z standardi iz petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Svetlobni prometni znaki 106. člen

(1)Svetlobni prometni znaki oziroma semaforji izključujejo pomen prometnih znakov, ki opredeljujejo prednost, in so z njimi postavljeni na istem nosilcu (drogu). To ne velja za utripajočo rumeno luč.

(2)Zaporedje barv na semaforju je naslednje: zgoraj rdeča, v sredini rumena in spodaj zelena. Na semaforju, ki je nameščen horizontalno, si z leve proti desni strani sledijo rdeča, rumena in zelena luč.

(3)Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po barvah na semaforju, ki imajo naslednji pomen:

1. rdeča luč – prepovedana vožnja;
2. rumena luč – prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo ne more varno ustaviti;
3. zelena luč – prost prehod;
4. rumena in rdeča luč, ki gorita hkrati – prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč;
5. utripajoča rumena luč – vozi previdno;
6. utripajoča zelena luč – prost prehod – prižgala se bo rumena luč;
7. svetleča puščica pomeni: – na luči semaforja – voznik sme voziti le v smeri puščice; – zelena puščica kot dodaten znak na semaforju – kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice; – rumena puščica kot dodaten znak na semaforju – kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, če ne ovira ali ogroža udeležencev v prometu, zlasti pešcev.

(4)Ko voznik zapelje v semaforizirano križišče, veljajo pri prednosti in srečevanju prometna pravila, ki sicer veljajo v križišču.

(5)Če je prometnih pasov več, se lahko za vsakega uporabi poseben svetlobni znak.

(6)Če veljajo svetlobni znaki le za pešce ali kolesarje, mora biti to razpoznavno s simbolom pešca ali kolesarja. Za pešce velja svetlobno zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se zelena spremeni v rdečo v času, ko pešec prečka vozišče, mora prečkanje nadaljevati.

(7)Kolesarji morajo spoštovati svetlobne znake za pešce, če se stikata pešpot in kolesarska pot in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.

(8)Stalno svetleč svetlobni znak nad enim od prometnih pasov pomeni:

1. rdeč “x“ – prometni pas se ne sme uporabiti niti se na njem ne sme ustavljati;
2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol – prometni pas je odprt za promet;
3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol – prometni pas je treba zamenjati v smeri puščice.

(9)Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in je vzporednih prometnih pasov več, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne zahteva.

(10)Utripajoče rumene luči se uporabljajo za opozarjanje na nevarnost na cesti.

(11)Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali osmim odstavkom tega člena.

(12)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek pešec in kolesar, ki ravnata v nasprotju s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali šestim, ali sedmim odstavkom tega člena. 107. člen

(1)Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati v križišče, če je promet tako gost, da bi moral ostati v križišču tudi ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.

(2)Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje v križišče, mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je zaradi gostote prometa pri spremembi svetlobnega znaka ostal v križišču.

(3)Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Označbe na vozišču 108. člen

(1)Udeleženci v cestnem prometu so se dolžni ravnati po označbah na vozišču, ki so namenjene urejanju prometa na cestah, obveščanju in vodenju udeležencev v cestnem prometu.

(2)Označbe na vozišču so lahko postavljene same ali hkrati z drugimi prometnimi znaki, če je potrebno pomen teh znakov bolj poudariti oziroma natančneje določiti ali pojasniti.

(3)Označbe na vozišču sestavljajo črte, puščice, napisi in druge označbe. Označbe na vozišču morajo odsevati svetlobo.

(4)Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek udeleženci v cestnem prometu, ki r