Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti na zahtevo Okrajnega sodišča V Novi Gorici na seji dne
- maja 1998 o d l o č i l o: Za odločanje o zahtevi J. G. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 2201/1 in 2201/2, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 285 k.o. B., ter parc. št. 2200, vpisane pred podržavljenjem pri vl. št. 20 k.o. B., je pristojna Upravna enota Nova Gorica. O b r a z l o ž i t e v A)
- Okrajno sodišče v Novi Gorici je dne
- 1998 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih predniku vlagateljice zahteve Š. I. V zahtevi navaja, da je pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca dne
- 1993 vložila pri takratnem Sekretariatu za kmetijstvo Občine Nova Gorica zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 2200 iz vl. št. 20 k.o. B. ter parc. št. 2201/1 in 2201/2 iz vl. št. 285 k.o. B. Upravna enota v Novi Gorici je zahtevek predlagateljice z dopisom z dne
- 1997 odstopila Okrajnemu sodišču v Novi Gorici kot stvarno pristojnemu za reševanje te zadeve.
- Glede na to, da se že vlagateljica zahteve za denacionalizacijo v svoji vlogi sklicuje na
- točko
- člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljevanju: ZDen) in da je bila podlaga za vpis spremembe lastništva v zemljiški knjigi odločba arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora Gorica št. 462-21/62-1 z dne
- 1962, sodišče meni, da sporazum o medsebojni zamenjavi zemljišč, zabeležen v zapisniku z dne
- 1961, ne predstavlja samostojnega pravnega posla in da je za odločanje v tej zadevi pristojna Upravna enota v Novi Gorici. B)
- ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov, določenih v
- in
- členu ZDen, med katere na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena sodi tudi temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 43/59 – v nadaljevanju: TZIKZ), so pristojni upravni organi (prvi odstavek
- člena)
- Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (
- člen ZDen), je za odločanje pristojno sodišče (prvi odstavek
- člena). Glede na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-75/92 z dne
- 1994 (OdlUS III, 27) in tudi glede na uveljavljeno sodno prakso je sodna pristojnost podana tudi, kadar je bil poprej sklenjeni veljavni pravni posel podlaga za izdajo odločbe državnega organa, s katero je premoženje prešlo v državno last.
- Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od rešitve vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja
- točka
- člena ZDen ali
- člen ZDen.
- Za določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je ustavno sodišče moralo oceniti, ali arondacijski sporazum, ki je bil sklenjen med Š. I. in Kmetijskim gospodarstvom Gorica dne
- 1961, predstavlja samostojen pravni posel – kupoprodajno pogodbo.
- Ustavno sodišče je ob pregledu celotnega spisa in določb TZIKZ ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni mogoče šteti navedenega sporazuma za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka. TZIKZ je urejal arondacijo v členih 53 do 68 in je predvidel sporazume med lastnikom in arondacijskim upravičencem. Da je bil sporazum sklenjen v smislu določb navedenega zakona, izhaja tako iz vsebine sporazuma kot iz samega postopka arondacije v konkretnem primeru.
- Iz odločbe arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora Gorica št. 462- 21/62-1/Šu-g z dne
- 1962 je razvidno, da je bila arondacija zemljiškega kompleksa v k.o. B., katerega sestavni del so tudi predmetna zemljišča, dovoljena s pravnomočno odločbo Oddelka za gospodarstvo OLO Gorica št. 03/9-KEI-5/3 že dne
- Na obravnavi dne
- 1961 pa sta se arondacijski upravičenec Kmetijsko gospodarstvo Gorica in prejšnji lastnik sporazumela, da se izvrši medsebojna zamenjava zemljišč. Ta sporazum je razviden iz zapisnika, sestavljenega “v zadevi arondacije Kmetijskega gospodarstva Gorica“ z dne
- Kot izhaja iz zapisnika, so bili navzoči zastopnik arondacijskega upravičenca, lastnik in tričlanska arondacijska komisija. Lastnik in arondacijski upravičenec sta se sporazumela, da se določene tri parcele “pripojijo arondacijskemu kompleksu na B.” in da lastnik zanje dobi določena druga kmetijska zemljišča “kot odškodnino za pripojeno zemljišče”. Iz zapisnika tudi izhaja, da naj se ta sporazum “posvedoči” v arondacijski odločbi. Le-ta je bila na podlagi
- in
- člena TZIKZ izdana
- Drugi odstavek
- člena TZIKZ je določal, da je lahko lastnik po sporazumu z arondacijskim upravičencem dobil zemljišče druge kulture in bonitete, če lastniku ni bilo mogoče dati v odškodnino za pripojeno zemljišče drugih zemljišč enake kulture in bonitete. V konkretnem primeru so bila pripojena zemljišča travniki
- razreda, zemljišča, dana v odškodnino, pa njive in travniki različnih bonitetnih razredov. Tako v zapisniku kot v arondacijski odločbi je navedena tudi razlika v vrednosti hektarskega donosa, ki pa ni presegla omejitve iz tretjega odstavka
- člena TZIKZ.
- Iz vsega navedenega izhaja, da arondacijska odločba ni mogla biti zgolj fiktivne narave, temveč da je šlo za postopek arondacije v skladu z določbami TZIKZ in da gre za sporazum iz drugega odstavka
- člena tega zakona, ki je pomenil le del samega arondacijskega postopka. Zato je ustavno sodišče odločilo, da je pravni temelj za reševanje obravnavane denacionalizacijske zadeve v določbi
- točke
- člena ZDen in je tako na podlagi
- člena ZDen podana pristojnost v izreku navedenega upravnega organa.
- Iz spisa je razvidno, da je bila popolna zahteva za denacionalizacijo vložena že
- Pet let je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zadeve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka
- člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne
- 1996, U-II- 351/96 z dne
- 1996 in U-II-334/96 z dne
- 1997). C)
- Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka
- člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. Št. U-II-132/98-3 Ljubljana, dne
- maja
- dr. Lovro Šturm l. r. Predsednik 1 Na podlagi
- člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do
- 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95), so za zadeve, o katerih je po ZDen odločal pristojni občinski upravni organ, sedaj pristojne upravne enote. Kazalo Na vrh
🔗 Na uradni vir
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.