← Slovenija

Navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (prečiščeno besedilo), stran 3028.

Na podlagi tretjega odstavka

  1. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I, 71/93 in 63/95) in
  2. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) določa Guverner Banke Slovenije prečiščeno besedilo navodila o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94) s spremembami in dopolnitvami objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 37/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 38/97, 73/97, 31/98 in 42/98 N A V O D I L O o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (prečiščeno besedilo) A) SPLOŠNA DOLOČILA
  3. S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa s tujino ter obrazce, naloge in druge listine, ki se uporabljajo v plačilnem prometu s tujino.
  4. Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa. Prilivna banka je banka, ki je prejela sredstva na svoj račun v tujini ali banka, ki vodi račun nerezidenta, v breme katerega je izvršeno plačilo. Izplačilna banka je banka, ki bo obračunala in izplačala priliv komitentu, rezidentu ali nerezidentu.
  5. Rok “isti ali naslednji dan“ pomeni, da se mora obveznost, na katero se navedeni rok nanaša, opraviti istega dne, če so se stekli pogoji (npr. prejem naloga, obvestila) za to obveznost do
  6. ure oziroma najkasneje naslednji delovni dan do
  7. ure, če so se pogoji stekli po
  8. uri. Banke so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine, razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.
  9. Banke vodijo vse tekoče račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi. B) PLAČILNI PROMET V KONVERTIBILNIH VALUTAH I. REDNI POSLI: PLAČILA IZ TUJINE PLAČILA Z NAKAZILOM
  10. Izplačilna banka mora po odobritvi računa 3100 oziroma 311 v skladu z
  11. členom zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP) izplačati tolarsko protivrednost. Banka je dolžna upravičenca plačila obvestiti o prejetem plačilu na dan prejema pravilnega naloga z obrazcem 743 – obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu: obrazec 743), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del, ki ga izdela v najmanj dveh izvodih, od tega enega za upravičenca plačila.
  12. Kadar je prilivna banka tudi izplačilna banka knjiži: – v breme računa 3100 – v dobro računa
  13. V primeru, da prilivna banka ni tudi izplačilna banka, mora isti oziroma najkasneje naslednji delovni dan po prejemu obvestila obvestiti izplačilno banko o prejetem kritju. Prenos sredstev na izplačilno banko je prilivna banka dolžna opraviti na način in po postopku, ki je za upravičenca plačila najugodnejši. Prilivna banka mora odobriti sredstva na račun izplačilne banke z isto valuto, kot je bila odobrena sama. Tako prilivna banka ravna v primeru, ko je prejela od tuje banke kritje na računu, izplačilna banka pa plačilni nalog in v primeru, ko je prilivna banka prejela od tuje banke plačilni nalog, v katerem je kot izplačilna banka navedena druga banka. Prilivna banka knjiži: – v breme računa 3100 – v dobro računa 7000 ali
  14. Izplačilna banka knjiži: – v breme računa 311 ali 7000 – v dobro računa
  15. Kadar izplačilna banka ni hkrati tudi prilivna banka, mora zagotoviti statistiko obrazca 743 za Banko Slovenije izplačilna banka. Upravičenec plačila lahko da izplačilni banki nalog za prenos sredstev na drugo banko. V tem primeru prva banka odobri račun druge banke na dan prejema naloga in knjiži z internim nalogom: – v breme računa 2762 – v dobro računa 7000 ali
  17. Upravičenec plačila lahko razpolaga s plačilom iz tujine v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najkasneje do izteka zakonitega roka, ko mu banka izplača tolarsko protivrednost. Banka izplačilo tolarske protivrednosti knjiži: – v breme računa 2762 – v dobro računa 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke). Za dan izplačila tolarske protivrednosti se šteje dan, ko je bil obremenjen žiro račun banke.
  18. Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme tekočega računa tuje banke v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali druge vloge na vpogled tujih oseb v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej, in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 5.-
  19. točke tega navodila.
  20. Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način: – isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke, – banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti. Po prejemu soglasja banka izdela obrazec 743 in knjiži: – v breme računa 7000 – v dobro računa 2762 – v breme računa 701 – v dobro računa
  21. Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine, drugi par pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima sredstva na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z obrazcem 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: obrazec 747) za bremenitev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba dostavi drugi banki. Oziroma: – v breme računa 311 – v dobro računa 2762, – v breme računa 701 – v dobro računa
  22. Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo sredstva na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, drugi par knjiženja pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke. V obeh primerih zagotovi podatke za statistiko banka, ki vodi račun 701 tuje banke. Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po
  23. členu ZDP.
  24. Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom. PLAČILO Z AKREDITIVOM
  25. Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je vrednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 5.-
  26. točko tega navodila. Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 z obrazcem 743, instrument plačila 3, šifra osnove 513 ali 514; izplačilo po akreditivu pa z obrazcem 743 (instrument plačila 5) v breme računa 704 in v dobro računa
  27. Banka obdela plačilo na način iz 5.-
  28. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti dopolnjen obrazec
  30. Plačilo iz tujine z akreditivom v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 5.-
  31. in 8.-
  32. točke tega navodila.
  33. Potrjen loro akreditiv knjiži banka izvenbilančno. V primeru, ko nima kritja ali nepreklicnega reimbursnega pooblastila, znesek takega akreditiva povečuje tehtano rizično aktivo banke. PLAČILO S ČEKOM
  34. Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 5.-
  35. točke tega navodila in knjiži: – v breme računa 3020 – v dobro računa
  36. Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih vnese v obrazec
  37. Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z obrazcem 746 (šifra osnov e 115) knjiži to spremembo: – v breme računa 3021 – v dobro računa
  38. Znesek odobritve računa 3020 banka prikaže kot “prenosi v tujini“ v specifikaciji prometa na računu. Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in kniži: – v breme računa 3100 – v dobro računa
  40. Čeke, ki jih banka po prezentaciji ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 5.-
  41. točke tega navodila.
  42. Banka, ki prejme plačilo za inkaso čeke za račun drugih bank v državi, ga obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 569) in knjiži: – v breme 3100 ali 701 ali 7060 – v dobro računa
  43. Banka – prejemnik plačila isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu obrazca 746 in obrazca 747 oziroma izpiska računa knjiži z obrazcem 743: – v breme računa 311 – v dobro računa 2762 ali
  44. PLAČILO Z BANČNIM ČEKOM, VLEČENIM NA DRUGO BANKO
  45. Banka, na katero je ček vlečen in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku: izdela obrazec 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček: – v breme računa 3100 – v dobro računa
  46. Isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 na način iz 5.-
  47. točke tega navodila in knjiži: – v breme računa 7060 – v dobro računa 3020 – v breme računa 3020 – v dobro računa
  48. S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec
  50. Banka, kateri je zaradi plačila predložen ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček, na način iz 5.-
  51. točk tega navodila in knjiži: – v breme računa 3020 – v dobro računa
  52. S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec
  53. Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.
  54. Če ima banka, na katero je ček vlečen, sredstva na računu 7000, banka, ki izplača ček, takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi obrazec 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje: – v breme računa 7000 – v dobro računa 3020 – v breme računa 3020 – v dobro računa
  55. Isti dan izdela obrazec 747 na znesek iz obrazca 746 oziroma izpisek računa in oba obrazca skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen. Kadar na računu 7000 ni sredstev za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček, knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115): – v breme računa 3022 – v dobro računa
  56. Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu čeka in obrazca 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži: – v breme računa 7060 – v dobro računa
  57. O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega obrazca 747 knjiži: – v breme računa 311 – v dobro računa
  59. Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela z obrazcem 743 na način iz 5.-
  60. točke tega navodila in knjiži: – v breme računa 701 – v dobro računa
  62. Banka, kateri upravičenec predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 5.-
  63. točke tega navodila in knjiži: – v breme računa 3020 – v dobro računa
  64. Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz
  65. točke tega navodila.
  66. Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je predložen ček, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejetem kritju od banke, na katero je vlečen ček. Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo preneslo vsem bankam v državi.
  67. Rok za izplačilo čeka, plačljivega po prezentaciji, začne teči, ko banka prejme ček. PLAČILO V TUJI GOTOVINI
  68. Plačilo v tuji gotovini obdela banka, v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije, če je vplačnik tuje gotovine domača oseba, isti dan, ko prejme tujo gotovino, z obrazcem 743 in knjiži: – v breme računa 3000 – v dobro računa
  69. S tujo gotovino mora upravičenec plačila banki predložiti statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec
  70. Če tujo gotovino vplača tuja oseba, banka obdela plačilo z obrazce 743 na način iz 5.-
  71. točke tega navodila. Hkrati je banka dolžna preveriti identiteto tuje osebe in podatke vpisati v obrazec 743 v rubriko
  72. PODATKI ZA STATISTIKO
  73. Po prejemu obrazca 743 je dolžan upravičenec plačila nalog dopolniti v roku dveh dni v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev (
  74. točka tega navodila) in ga vrniti banki. Upravičenec plačila je dolžan v obrazec 743 vnesti podatke o osnovi plačila iz tujine (opis transakcije) in šifro plačila. Kolikor pride do delnega plačila, ker je bil znesek delno pobotan, mora podjetje prikazati bruto zneske ter vpisati osnovo odbitnih postavk. Banka Slovenije lahko od upravičenca plačila naknadno zahteva predložitev dokumentacije, s katero preverja pravilnost šifre osnove na obrazcu
  76. Če upravičenec plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli mediju, namesto na obrazcu 743, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot obrazec
  77. II. REDNI POSLI: PLAČILA V TUJINO
  78. Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – Nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1450) ali obrazec 1451 – Nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del. Banka na nalog vpiše datum, ko ga je pregledala in sprejela v izvršitev. Pri plačilu v tujino je potrebno nalogu 1450 priložiti fakturo prodajalca blaga oziroma izvajalca storitve, za ostala neblagovna plačila pa zahtevo tuje osebe ali drug dokument, iz katerega je razvidna osnova plačila. V primeru, če domača fizična oseba nakazuje v tujino znesek do tolarske protivrednosti 300.000 SIT, ni obvezna predložiti dokumenta, iz katerega bi bila razvidna osnova plačila. Če dokumenta ne predloži, zadostuje njena izjava (informacija), na podlagi katere se določi osnova plačila. Nalogodajalec predloži pravilni nalog tisti banki, prek katere želi opraviti plačilo. Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec obrazec 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko. Vračilo avansa v tujino je možno opraviti samo v valuti, v kateri je bilo plačilo. Nalogu za plačilo v tujino iz naslova kreditnega posla s tujino predloži nalogodajalec banki na vpogled s strani Banke Slovenije potrjen plan odplačila glavnice in obresti (KZ-4 obrazec). Nalogu za plačilo v tujino iz naslova pravic industrijske lastnine predloži nalogodajalec banki pogodbo iz katere morata jasno izhajati višina in datum zapadlosti obveznosti. PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV
  79. Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti ali tekočega računa tuje osebe v tuji valuti pri banki banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca
  81. Nalogodajalec dostavi banki obrazec 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije. Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino: – v breme računa 8204 – v dobro računa 3100 ali 701 ali 708 (marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike). Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezni prehodni račun v tuji valuti, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino. Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu
  82. Če nalogodajalec (domača ali tuja fizična oseba) zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro 797 ali
  84. Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi banki, banki poslujeta v smislu
  85. točke teh navodil in knjižita: – v breme računa 8204 – v dobro računa 7000 – v breme računa 311 – v dobro računa
  86. Banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna obrazec 1450 dostaviti banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi. PLAČILO Z AKREDITIVOM
  87. Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec banki, preko katere se opravi plačilo, obrazec 1451, instrument plačila 3, in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu obrazca
  88. Banka prejeto kritje knjiži: – v breme računa 8205 – v dobro računa
  90. Banka izdela za nalogodajalca poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na obrazcu 1450 (instrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Sovenije. Izvršeno plačilo iz akreditiva banka knjiži: – v breme računa 7192 – v dobro računa 3100 ali 701 ali
  92. Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 3: – v breme računa 8205 – v dobro računa 7192 in – v breme računa 3150 – v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove). Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 5: – v breme računa 7192 – v dobro računa
  93. Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del z obrazcem 1450, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži: – storno v dobro računa 3100 – storno v breme računa
  95. Če banka na zahtevo nalogodajalca odpre akreditiv z odloženim plačilom, se lahko z nalogodajalcem dogovori tudi za drugačen način in rok plačila kritja, kot ga določa
  96. točka navodila. Kritje mora biti zagotovljeno najkasneje ob črpanju akreditiva. V tem primeru banka odprtje akreditiva knjiži izvenbilančno in pri tem upošteva določila
  97. člena zakona o bankah in hranilnicah.
  98. Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist tujih oseb, najprej knjiži plačilo iz tujine: – v breme računa 3100 (šifra osnove 516) – v dobro računa 7042 in – v breme računa 7042 – v dobro računa 2762 (provizija domače banke), plačilo v tujino pa: – v breme računa 7042 (šifra osnove 116) – v dobro računa
  99. V primeru, da domača oseba odpre akreditiv pri domači banki v korist tuje osebe in ga le-ta prenese v korist domače osebe, banka knjiži po prenešenem delu akreditiva na računu 7041 – prenosni akreditivi v korist domačih oseb. PLAČILO S ČEKOM
  100. Plačilo v tujino s čekom, katerega izda banka, se opravi na podlagi obrazca 1450 in vplačane tolarske protivrednosti. Banka vodi vplačano kritje v tolarjih do izdaje čeka na računu
  101. Če je ček plačljiv po prezentaciji, banka knjiži izdajo čeka na način, predpisan v
  102. točki navodil s tem, da je račun za položeno kritje v tolarjih
  103. Če pa bo ček poslan na vnovčenje, banka ob izdaji čeka knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa 7191 in – v breme računa 7191 – v dobro računa 7387 (marža v prihodek banke). Banka, ki izda ček, zadrži obrazec
  104. Banka lahko takoj, najkasneje pa, ko prejme ček na vnovčenje, dopolni obrazec 1450 in knjiži: – v breme računa 7387 – v dobro računa
  105. PLAČILO V TUJI GOTOVINI
  106. Za plačilo v tuji gotovini, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije, nalogodajalec preda banki obrazec 1450 (instrument plačila 7). V obrazcu 1450 v rubriki 9 je potrebno navesti številko in datum dovoljenja Banke Slovenije, priimek in ime osebe, pooblaščene za prevzem denarja in državo, kjer se bo opravilo plačilo. Na podlagi obrazca 1450 in vplačanega kritja v tolarjih banka izplača pooblaščeni osebi nalogodajalca tujo gotovino in knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa
  107. Znesek izplačane tuje gotovine banka prikaže v specifikaciji kot “razne osnove“. Če se plačilo tuji osebi opravi v tuji gotovini v tujini, je potrebno v obrazcu 1450 v rubriki 6 navesti pooblaščeno osebo, ki bo izvršila plačilo v tujini. Obrazec 1450 se uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo pri iznosu tuje gotovine iz države. III. PLAČILA PREK DEVIZNIH RAČUNOV
  108. Domače osebe poslujejo v skladu s predpisi preko naslednjih deviznih računov: 7112 – vloge podjetij, predstavništev in enot gospodarstva od predujmov, prejetih za izvajanje investicijskih del v tujini in za izvoz opreme v tuji valuti; 7122 – računi iz naslova agencijskih, špedicijskih in turistično-agencijskih poslov ter poslov z denarnimi karticami tujih izdajateljev v tuji valuti; 7124 – sredstva iz naslova zavarovanja in pozavarovanja v tuji valuti; 7128 – sredstva, ustvarjena s prodajo blaga v prostih carinskih prodajalnah (PCP) v tuji valuti; 713 – računi gospodarstva iz reeksportnih poslov v tuji valuti; 7140 – sredstva proste carinske cone v tuji valuti; 717 – sredstva gospodarstva iz posojil v tujini v tuji valuti; 718 – sredstva, prejeta od tujih oseb kot vloga v skupno poslovanje gospodarskih podjetij v tuji valuti; 731 – računi tujih konsignacijskih skladišč v tuji valuti; 7383 – kotizacije in druga podobna plačila v tuji valuti.
  109. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 5.-
  110. točke tega navodila in knjiži: – v breme računa 3100 (3000, 3020, 701, 708) – v dobro deviznega računa iz
  111. člena ZDP. Za prejem plačila v tuji gotovini mora domača oseba pridobiti predhodno dovoljenje Banke Slovenije.
  112. Plačila v tujino banka obdela na način iz
  113. točke tega navodila in knjiži: – v breme deviznega računa iz
  114. člena ZDP – v dobro računa 3100 (če se opravi plačilo v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo preko računa 7191).
  115. Vsa plačila v državi v breme deviznih računov iz
  116. člena ZDP in v dobro računov domačih oseb banka obdela kot plačilo iz tujine na način iz 5.-
  117. točke tega navodila. Banka knjiži: – v breme deviznega računa iz
  118. člena ZDP – v dobro računa
  119. IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI – 7112
  120. Banka domači osebi, nosilcu posla ali podizvajalcu odpre račun 7112 na osnovi pogodbe o izvajanju investicijskih del. Banka lahko odpre račun 711 podizvajalcu, ki je določen v osnovni pogodbi med nosilcem del in tujim naročnikom. Če v osnovni pogodbi podizvajalec ni določen, lahko banka odpre račun podizvajalcu le na podlagi predhodnega soglasja Banke Slovenije. Plačilo izvajanja investicijskih del v tujini se lahko opravi: – preko rednega tekočega računa v tuji valuti (račun 3100), – preko posebnega tekočega računa v tujini v tuji valuti, v kateri se izvajajo investicijska dela

(3101)oziroma preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti
(7010)pri banki, – z uvozom blaga, če je to v skladu s pogodbo.
  1. Plačilo iz tujine (nakazila tujih oseb) preko rednega računa v tujini banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 421) in znesek plačila v tuji valuti odobri izvajalcu investicijskih del v tujini (v nadaljnjem besedilu: izvajalec del), račun
  2. Če je banka napačno usmerila plačilo iz tujine na račun 2762, mora na zahtevo izvajalca del isti ali naslednji dan od prejema zahteve z obrazcem 746 (šifra osnove 421) sredstva prenesti na račun 7112 (v breme računa 2762).
  3. Če se plačilo odobri izvajalcu del na računu 7112, ki se vodi pri drugi banki, se v obrazcu 743 navedejo podatki za knjiženje v obeh bankah: – v breme računa 3100 – v dobro računa 7000 – v breme računa 311 – v dobro računa
  4. Banka, preko katere je plačilo opravljeno, hkrati z obrazcem 743 izdela tudi obrazec 747 za odobritev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba isti dan pošlje drugi banki. Banka, ki vodi račun 7112, mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu obrazca 743 in obrazca 747 oziroma izpiska računa odobriti račun
  5. Na enak način se z uporabo obrazca 746 (šifra osnove 421) prenesejo sredstva z računa 2762 pri banki, ki je prejela plačilo iz tujine, na račun 7112 pri drugi banki v smislu drugega odstavka
  6. točke tega navodila.
  7. Pri izvajanju investicijskih del v tujini, v katerem sodelujejo podjetja kot kooperanti ali podizvajalci (v nadaljnjem besedilu: podizvajalci), nosilec posla, ki je prejel plačilo po avansih in začasnih situacijah, tega razporedi podizvajalcem v skladu s pogodbo. Razporejeni zneski deviz se prenesejo z računa 7112 nosilca posla na račune 7112 podizvajalcev z obrazcem 746 (šifra osnove 421). Če se račun 7112 podizvajalca vodi pri drugi banki, vsebuje obrazec 746 podatke za knjiženje v obeh bankah: – v breme računa 7112 – nosilca posla – v dobro računa 7000, – v breme računa 311 – v dobro računa 7112 – podizvajalca. Banka je dolžna, da prenos razporejenega plačila z računa nosilca posla na račun podizvajalca v poslu opravi isti ali naslednji delovni dan od dneva, ko je prejela nalog za prenos sredstev.
  8. Plačilo blaga in storitev, ki ga domača oseba izvozi enoti v tujini, ki izvaja investicijska dela v tujini (v nadaljnjem besedilu: obrat), obdela banka v breme računa 7112 kot plačilo iz tujine.
  9. Nalog za plačilo v tujino da izvajalec del banki, ki vodi račun
  10. Plačila v tujino v breme računa 7112 opravi banka, ki vodi ta račun, na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 421) in knjiži: – v breme računa 7112 – v dobro računa
  12. Za plačila v tuji gotovini z računa 7112 da izvajalec del banki obrazec 1450 (instrument plačila 7, šifra osnove 421). Banka knjiži: – v breme računa 7112 – v dobro računa
  13. Za plačilo v tuji gotovini z računa mora izvajalec del banki predložiti dovoljenje Banke Slovenije.
  14. Za plačila preko posebnega računa banke pri tuji banki se uporabljajo določila iz 43.-
  15. točke tega navodila s tem, da se obveznosti za neizplačani priliv knjižijo na računu
  17. Če se plačilo iz tujine opravi z uvozom blaga, lahko predloži izvajalec del banki, pri kateri vodi račun 7112, pravilen obrazec 1450 (šifra osnove 112) in uvozno carinsko deklaracijo. Banka knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa
  18. PRODAJA BLAGA IZ TUJEGA KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA – 731
  19. Nosilec tujega konsignacijskega skladišča sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu. Za sprejem plačil v konvertibilni tuji valuti odpre banka domači osebi račun, če je registrirana za opravljanje teh poslov in ob predložitvi pogodbe o konsignacijski prodaji s tujo osebo. Prejeta plačila v čekih, plačljivih po predložitvi, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 712). Prejeta plačila z mednarodnimi karticami banka prenese po nalogu zastopnika kartice z obrazcem 746 (šifra osnove 712) in knjiži: – v breme računa 7122 – v dobro računa
  21. Domača pravna oseba lahko kupi blago iz tujega konsignacijskega skladišča na podlagi pravilnega obrazca 1450, ki ga banka knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa
  23. Kolikor domača fizična oseba plača v tujem konsignacijskem skladišču kupljeno blago prek računa prebivalca v tuji valuti, banka knjiži z obrazcem 746: – v breme računa 727 – v dobro računa
  25. Plačilo v tujino opravi banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 112) nosilca konsignacijskega skladišča v breme računa
  26. PRODAJA BLAGA V PCP – 7128
  27. Nosilec PCP sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim fizičnim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu. Banka odpre domači osebi račun 7128, če je registrirana za opravljanje teh poslov, če ima pogodbo z dobavitelji in če je vpisana v evidenco pri Banki Slovenije.
  28. Pri prodaji blaga v PCP za tujo valuto, različno od tiste, v kateri je izkazana cena blaga, opravi PCP preračun po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan prodaje. Tečaj pri prodaji za tolarje določa nosilec PCP prosto.
  29. PCP preda banki izkupiček od prodanega domačega in tujega blaga z obrazcem 746 (šifra osnove 712). Banka knjiži: – v breme računa 3000 oziroma 3020 – v dobro računa
  31. Nosilec PCP v skladu s pogodbami obračunava in plačuje: domače blago z obrazcem 743 (šifra osnove 710): – v breme računa 7128 – v dobro računa 2762; tuje blago z obrazcem 1450 (šifra osnove 711): – v breme računa 7128 – v dobro računa 3100, ali z obrazcem 746 (šifra osnove 711): – v breme računa 7128 – v dobro računa
  33. Najkasneje ob obračunu prodanega blaga mora nosilec PCP (v skladu s sklenjenimi pogodbami) obračunati provizijo (lastni zaslužek) z obrazcem 743 (šifra osnove 310): – v breme računa 7128 – v dobro računa
  34. TUJA VLAGANJA
  35. Banka odpre domači osebi račun 718, če je registrirana kot mešano podjetje ali če ima pogodbo o tujem vlaganju. Sredstva v tujih valutah, prejeta na podlagi pogodbe o vlaganjih tujih oseb, banka knjiži z obrazcem 743 (šifra osnove 557): – v breme računa 3100 – v dobro računa
  36. Če je vloga tujca vplačana kot ustanovitveni kapital, banka po nalogu tuje osebe z internim nalogom knjiži: – v breme računa 2764 – v dobro računa 1000, sicer pa po ustanovitvi podjetja banka sredstva prenese z obrazcem 746 (šifra osnove 557): – v breme računa 2764 – v dobro računa
  37. Kadar podjetje prejme iz tujine sredstva na račun vložka tuje osebe in že ima odprt devizni račun, banka plačilo iz tujine knjiži takoj v dobro računa
  39. Sredstva na računu 718 mora domače podjetje porabiti bodisi za plačilo v tujino ali za konverzijo v tolarje najkasneje v roku šestih mesecev od dneva odobritve računa. Konverzijo sredstev v tolarje po nalogu uporabnika plačila banka izvrši isti ali naslednji delovni dan od dneva prejema naloga z virmanskim nalogom v breme računa
  40. AGENCIJSKI, ŠPEDICIJSKI IN TURISTIČNO AGENCIJSKI POSLI TER POSLI Z DENARNIMI KARTICAMI TUJIH IZDAJATELJEV – 7122
  41. Domača oseba sme stroške, nastale v tujini in plačane z denarno kartico tujega izdajatelja, poravnati v tolarjih ali v tuji valuti. Domače osebe lahko posedujejo kartice tujih izdajateljev le s posredovanjem domačih zastopnikov. Pri poslovanju z denarnimi karticami tujih izdajateljev zastopnik kartice zbira devizna sredstva za plačilo stroškov, ki so jih domače osebe plačale v tujini, na računu 7122, tolarska sredstva pa na žiro računu, s katerega neposredno poravnava obveznosti do tujine. Banka odpre domači osebi račun 7122, če je registrirana za opravljanje agencijskih poslov, če ima pogodbo o zastopanju in če ima dovoljenje Banke Slovenije za sprejem tuje gotovine, kolikor sprejema tujo gotovino, razen kadar sprejema tujo gotovino v okviru zneska, ki je predpisan s sklepom o pogojih, pod katerimi smejo domače osebe, razen fizičnih oseb, pri poslovanju s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini, ko dovoljenje Banke Slovenije ni potrebno. Vsa plačila v zvezi z agencijskimi, špedicijskimi in turistično agencijskimi posli se opravijo na način, predpisan v 39.-
  42. točki tega navodila.
  43. Banka na podlagi naloga občana prenese sredstva z obrazcem 746 ali obrazcem 1450 pravne osebe in knjiži: – v breme računa 727 ali 767 – v dobro računa 7122 ali – v breme računa 8204 – v dobro računa
  44. Če domača oseba poravna obveznost do agenta v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega prehodnega računa
  45. V tem primeru banka zajame plačila v breme računa 3000 v specifikaciji S, pod šifro osnove
  46. Plačilo domači osebi na osnovi fakture za prodano blago in opravljene storitve banka izvrši po nalogu zastopnika kartice z dopolnjenim obrazcem 743, šifra osnove 710, na način, predpisan v
  47. točki tega navodila in postopa naprej v smislu
  48. in
  49. točke tega navodila. POSREDOVANJE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU IN REEKSPORT – 713
  50. Domača oseba lahko za prodano blago v okviru posredovanja prejme plačilo v konvertibilni valuti, v tolarjih ali v blagu. Banka lahko odpre domači osebi račun 713 za vsak konkreten posel, če je registrirana za to poslovanje, ob predložitvi pogodb, iz katerih je razvidno, da gre za nakup in prodajo istovrstnega blaga. Domača oseba ima lahko odprt račun 713 do izpolnitve obveznosti iz pogodb. Plačilo iz tujine banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 516). Enako ravna banka v primeru, kadar se plačilo nanaša na storitev (posredovanje pri kupoprodaji blaga in blago ne prestopi meje). Plačilo v tujino banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 116). Obračun posrednikovega zaslužka banka knjiži na način predpisan v
  51. točki tega navodila. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PODJETJA V PROSTI CARINSKI CONI – 7140
  52. Banka odpre domači osebi račun 7140, če je registrirana za to poslovanje in dejansko opravlja dejavnost v prosti carinski coni.
  53. Plačilo uvoza blaga in storitev iz proste carinske cone izvrši banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 in knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa
  55. Plačilo v prosto carinsko cono izvoženega blaga ali storitev banka obdela na način, predpisan v
  56. točki tega navodila. ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE – 7124
  57. Banka odpre domači osebi račun 7124, če ta zbira sredstva v tujih valutah iz naslova premoženjskega zavarovanja in pozavarovanja in je registrirana za to poslovanje.
  58. Plačilo premij za premoženjsko zavarovanje podjetij, ki opravljajo investicijska dela v tujini, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 265) in knjiži: – v breme računa 7112 – v dobro računa
  60. Izplačilo zavarovalnih vsot banka obdela na način iz
  61. točke tega navodila. Zavarovalne vsote lahko izplača tudi v tuji gotovini ali na devizni račun slovenskih državljanov iz
  62. člena ZDP in sicer za škodo, nastalo na motornih vozilih. KOTIZACIJE IN DRUGA PODOBNA PLAČILA – 7383
  63. Banka odpre domači osebi račun 7383, če je registrirana za to poslovanje ali če predloži druga dokazila o organiziranju prireditev in humanitarnih akcij. Domača oseba zbira sredstva na računu kotizacij in drugih podobnih plačil za organiziranje raznih prireditev in humanitarnih akcij. Banka obdela plačila na račun na način iz
  64. točke tega navodila (ustrezna šifra osnove). Plačila v tujino banka obdela na podlagi pravilnega obrazca 1450 v breme računa 7383 na način, predpisan s tem navodilom. Plačilo stroškov v državi banka obdela v breme računa 7383 na način, predpisan v
  65. točki tega navodila. KREDITI MEDNARODNIH FINANČNIH ORGANIZACIJ – 717
  66. Banka odpre domači osebi račun 717 na podlagi pogodbe o najetju kredita. Banka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 (šifra osnove 521).
  67. Sredstva na računu se uporabljajo za plačevanje storitev tujim izvajalcem na način, predpisan s tem navodilom. Če se plačilo opravi v tuji gotovini, je potrebno dovoljenje Banke Slovenije. IV. POSEBNI POSLI DRUGE TURISTIČNE STORITVE
  68. Domača oseba, ki se ukvarja z opravljanjem storitev iger na srečo, mora znesek tuje gotovine, ki presega valutni maksimum, določen s sklepom pristojnega upravnega organa, prodati banki z obrazcem 743 (šifra osnove 713) na način, predpisan s tem navodilom. Kolikor so obveznosti večje od vplačil v tuji gotovini, lahko domača oseba na podlagi predloženega in potrjenega dnevnega obračuna, ki izkazuje večje obveznosti od vplačil in stanja valutnega maksimuma, kupi tujo gotovino pri banki na način, določen v
  69. točki tega navodila (instrument plačila 8, šifra osnove 713). MALOOBMEJNI PROMET IN MEDNARODNI SEJEMSKI KOMPENZACIJSKI POSLI
  70. Plačila iz tujine in plačila v tujino se, v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami o tem prometu, izvajajo na način, predpisan s tem navodilom. Plačila banke opravljajo preko posebnih računov (račun 3101 ali 7010) in v valuti, ki je določena s sklenjeno pogodbo.
  71. Plačila iz prejšnje točke opravljajo banke, ki imajo odprt poseben račun oziroma vodijo poseben račun tuji banki, predviden s sklenjeno pogodbo oziroma odobreno od Banke Slovenije.
  72. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 5.-
  73. točke tega navodila, izplačilo tolarske protivrednosti v domači valuti pa na način iz
  74. in
  75. točke s tem, da banka lahko izplača tolarsko protivrednost le do višine salda na računu. Plačila v tujino opravlja banka na način iz 27.-
  76. točke tega navodila. SLUŽBENA POTOVANJA
  77. Stroške službenega potovanja v tujini lahko domača oseba obračuna v domači ali tuji valuti. Stroški službenega potovanja se lahko obračunajo v tuji gotovini, z nostro čekom ali s prodajo potovalnega čeka tujega izdajatelja (šifra osnove 340). Banka izvrši izplačilo na podlagi pravilnega naloga domače pravne osebe. Domača oseba je dolžna v obrazcu 1450, če znesek presega 3.000 DEM, navesti ime in priimek ter številko potne listine osebe, ki potuje v tujino. Banka knjiži izplačilo v breme računa 8204 ali 7191 in: – v dobro računa 3000 (efektiva) ali – v dobro računa 7387 (nostro čeki) ali – v dobro računa 7800 (potovalni čeki) (marža v prihodek banke). Na enak način banka obdela tudi dvig tuje gotovine za plačilo eksploatacijskih stroškov s tem, da je šifra osnove
  79. Po opravljeni službeni poti opravi domača oseba v roku sedmih delovnih dni pri banki obračun stroškov potovanja. Če so stroški potovanja večji od akontacije, lahko domača oseba poračuna razliko v tolarjih ali da banki dodatno obrazec 1450 (šifra osnove 340) in vplača tolarsko protivrednost. Banka izplača razliko v tuji gotovini, v tolarjih ali z odobritvijo na devizni račun občana. Banka izplačilo knjiži na način, opisan v
  80. točki tega navodila. Če se poračun opravi v dobro deviznih računov občanov, banka knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa 3000 – v breme računa 3000 – v dobro računa
  82. Če je akontacija večja od stroškov, mora domača oseba opraviti obračun z banko, tako da vrne banki tujo gotovino ali tuje čeke z dopolnjenim obrazcem 743 (šifra instrumenta plačila 8 – gotovina ali 2 – čeki, šifra osnove 340). Poračun se lahko opravi v tolarjih, če znesek preveč plačane akontacije ne presega protivrednosti 50 DEM. MEDNARODNE POŠTNE NAKAZNICE
  83. Protivrednost plačila iz tujine z mednarodno poštno nakaznico (v nadaljnjem besedilu: MPN) pošta izplača v tolarjih domačim in tujim osebam iz
  84. člena ZDP po nakupnem tečaju banke, s katero ima sklenjeno pogodbo o vnovčevanju MPN v tujini, veljavnem na dan obračuna, v skladu z mednarodnimi pravili. Za izplačane MPN se lahko pošta in banka dogovorita, da banka pošti nakaže znesek izplačanih tolarjev in knjiži izplačano MPN kot terjatev do pošte: – v breme računa 1930 – v dobro računa
  85. Za poslane MPN za vnovčenje v tujino banka knjiži terjatev v tuji valuti do plačnika v tujini iz zapira terjatev v tolarjih do pošte: – v breme računa 1764 – v dobro računa 1930 (marža v prihodek banke). Banka, ki vnovčuje MPN v tujini, prejem kritja za vnovčene MPN knjiži z obrazcem 743: – v breme računa 3100 – v dobro računa
  87. Plačilo v tujino z MPN obdela banka v skladu s
  88. točko navodila in knjiži: – v breme računa 3000 (v primeru plačila v tolarjih v breme ustreznega tolarskega računa) – v dobro računa 7191 in – v breme računa 7191 – v dobro računa
  89. Z MPN lahko plačujejo v tujino samo fizične osebe, s tem, da za domače fizične osebe velja omejitev nakazila do 300.000 SIT protivrednosti v tuji valuti. Poštna banka lahko uporablja za plačilo v tujino oziroma za izplačilo prejetega nakazila z MPN interne obrazce, ki zagotavljajo vse statistične podatke za Banko Slovenije (vključno s šifro osnove). V primeru, ko upravičenec plačila želi prenos sredstev na račun v tuji valuti, ki ga vodi druga domača banka, poštna banka sredstva prenese v skladu z določbami navodila, ki urejajo medbančne odnose. Isto velja tudi v primeru, če želi domača fizična oseba plačati z MPN iz sredstev, ki jih ima na računu pri drugi banki. V primeru, ko upravičenec plačila želi prenos sredstev na račun v tuji valuti, ki ga vodi druga domača banka, mora zavrniti sprejem tolarske gotovine in najkasneje v roku petih delovnih dni dati Poštni banki ustrezna navodila (banka in številka računa) za prenos sredstev. TUJI ČEKI IN EUROČEKI
  90. Domača oseba lahko za prodano blago in opravljene storitve tujim osebam v državi sprejme plačilo v tujih čekih in euročekih, če sklene z banko ustrezno pogodbo. Odkupljene euročeke banka knjiži na računu 1740, če so izstavljeni v SIT.
  91. Domača oseba preda prejete tuje čeke banki, ki jih v odvisnosti od pogodbe iz
  92. točke tega navodila odkupi ali sprejme v inkaso. V primeru, če je banka ček odkupila, obdela plačilo na način iz
  93. točke tega navodila. V primeru, če je banka ček prejela v inkaso, po vnovčenju čeka obdela plačilo na način iz
  94. točke tega navodila.
  95. Enotno poslovanje in obveščanje o spremembah poslovanja bank in zbirnega centra za euročeke se uredijo s pogodbo.
  96. Euročeke, ki so izstavljeni v SIT v skladu s splošnimi pogoji za izplačilo euročekov, po prezentaciji zaradi izplačila v gotovini, banka knjiži: – v breme računa 1740 – v dobro računa
  97. Če domača oseba prejme plačilo v euročekih iz
  98. točke tega navodila, banka knjiži z obrazcem 743: – v breme računa 1740 – v dobro računa
  99. Banka izvede plačilo na način, ki je predviden v točkah 5.-
  100. in 25.-
  101. tega navodila. Banka, ki je euročeke izplačala v gotovini ali odobrila račun 2740, pošlje čeke zbirnemu centru za čeke, ki knjiži: – v breme računa 17404 – v dobro računa
  102. Banka, zbirni center za euročeke, knjiži prejete čeke z internim nalogom: – v breme računa 17405 – v dobro računa
  103. Banka, zbirni center za euročeke, obdela plačilo euročekov z internim nalogom: – v breme računa 808 ali 3100 – v dobro računa 17405 in – v breme računa 2749 – dobro računa
  105. Če banka vzame v komisijsko prodajo potovalne čeke tujih izdajateljev, to knjiži izvenbilančno. Če ček proda podjetju, knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa 7800, šifra osnove
  106. Če ček proda občanu, knjiži: – v breme računa 3000 ali 727 – v dobro računa 7800, šifra osnove
  108. Ko banka plača tuji banki vnovčeni ček, knjiži: – v breme računa 7800 – v dobro računa 3100, šifra osnove
  109. NAKUPI IN PRODAJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI, KI IZVIRAJO IZ POSLOV S TUJINO
  110. Kadar je upravičenec plačila predhodno kupil terjatev do tujine od druge domače osebe, mora v obrazec 743 vnesti podatke, ki se nanašajo na osnovni posel (opis transakcije). Če je izvoznik prodal terjatev do tujine tujcu, mora v obrazec 743 vnesti podatke o bruto vrednosti osnovnega posla in podatek o diskontu (zmanjšanje plačila).
  111. Domača oseba, ki je prevzela obveznost do tujine, mora ob plačilu v tujino v obrazec 1450 vpisati podatke o osnovnem poslu, na podlagi katerega plačuje v tujino (opis transakcije). SODNI, CARINSKI IN DRUGI DEPOZITI
  112. Nakazila iz tujine, prenose z deviznih računov v državi in vplačila v tuji gotovini obdela banka z obrazcem 743 (šifra osnove 892 – ostalo, ustanove) in knjiži v dobro računa: – 7380 banka (sodni in drugi depoziti) ali – 7380 Banka Slovenije (carinski depoziti). Če domača oseba ali tuja oseba poravna obveznost v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega prehodnega računa
  113. PLAČILA ZA POTREBE DRŽAVE IN NJENIH ORGANOV
  114. Banka Slovenije opravlja plačila za potrebe državnih organov na način in v rokih, predpisanih v tem navodilu.
  115. Nalog iz tujine za uporabnike iz prejšnje točke (obrazec 743) so banke dolžne isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema pravilnega naloga hkrati z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa poslati v izvršitev Banki Slovenije, ki knjiži: – v breme računa 3100 – v dobro računa 7000 – v breme računa 311 – v dobro računa
  116. DEVIZNO KREDITIRANJE V DRŽAVI
  117. Banka knjiži odobritev kredita: – v breme računa 3200 ali 3400 – v dobro računa 7191 (za nakazila) ali – v dobro računa 7192 (za kritja po akreditivih) ali – v dobro računa 7199 (v primeru postopnega koriščenja kredita).
  118. Če domače osebe odplačujejo kredit z devizami, ki izvirajo iz prejetega plačila iz tujine, banka knjiži: – v breme računa 2762 – v dobro računa 3200 ali 3400 (obresti v prihodek banke). Domače osebe v teh primerih v opombo v obrazcu 743 vpišejo “za poplačilo kredita“ in znesek odplačila.
  119. Postopek knjiženja je enak, če se črpanje ali plačilo opravlja preko deviznega računa za izvajanje investicijskih del v tujini, tuja vlaganja in opravljanje dejavnosti v prostih carinskih conah, v skladu s
  120. členom ZDP.
  121. Če domača oseba odplačuje kredit v domači valuti, banka knjiži: – v breme računa 1000 – v dobro računa 8209, – v breme računa 8209 – v dobro računa 3200 ali 3400 (obresti in marža v prihodek banke).
  122. Če banka odobri devizni kredit tujcu, knjiži: – v breme računa 328 – v dobro računa 708 ali 3100, šifra osnove
  123. V. STORNIRANA PLAČILA
  124. Storno opravljenega plačila v tujino se obdela na način iz 5.-
  125. točke tega navodila, izplačilo tolarske protivrednosti pa na način iz
  126. in
  127. točke tega navodila tako, da se v nalogih navede šifra instrumenta plačila za storno in šifra osnove, po kateri je bilo izvršeno plačilo v tujino.
  128. Storno plačila iz tujine, po katerem je bila izplačana tolarska protivrednost, se obdela na način iz 27.-
  129. točke tega navodila, s tem, da se v nalogu navede instrument plačila za storno in šifro osnove, po kateri je bilo opravljeno plačilo iz tujine. Storno plačila iz tujine se lahko opravi, če domači upravičenec razpolaga s takimi navodili tujega nalogodajalca, tudi na tretjo osebo v tujini in v valuti, ki ni enaka valuti plačila iz tujine. Matična številka domačega upravičenca plačila in nalogodajalca za vračilo v tujino morata biti identični. VI. PLAČILA IZ NASLOVA KAPITALSKIH NALOŽB 101.a Za plačilo v tujino iz naslova pravice do deleža pri dobičku predloži nalogodajalec pooblaščeni banki, poleg dokumentacije predvidene s
  130. točko navodila, tudi naslednjo dokumentacijo (priloge): a) delež pri dobičku delniške družbe (za izplačila dividend oziroma vmesnih dividend delničarjem-nerezidentom): – dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom, – potrditev pristojnega organa o razdelitvi dobička med delničarje v notarskem zapisu, – dokazilo o članstvu v delniški družbi; b) delež pri dobičku v družbah, ki niso delniške družbe: – dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom, – družbeno pogodbo. 101.b Ob plačilu v tujino iz naslova prenosa deleža v domačem podjetju predloži nalogodajalec pooblaščeni banki naslednjo dokumentacijo: – pogodbo o odsvojitvi deleža v obliki notarskega zapisa ali pravnomočen sklep o dedovanju, – družbeno pogodbo, – dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom. VII. PLAČILA PRI NALOŽBAH V VREDNOSTNE PAPIRJE 101.c Pri plačilu iz tujine iz naslova prodaje delnic domače družbe tuji osebi, s katero tuja oseba pridobi večinski delež upravljalskih pravic ali kontrolni paket delnic, predloži tuja ali domača oseba banki naslednjo dokumentacijo: – pogodbo oziroma pogodbe o prodaji delnic tuji osebi, potrjene s strani notarja, s katerimi tuja oseba pridobi večinski delež upravljalskih pravic ali kontrolni paket delnic; – dokazilo o številu delnic, ki predstavljajo večinski delež upravljalskih pravic, če tuja oseba pridobiva večinski delež upravljalskih pravic; – statut domače družbe, katere delnice so predmet prodaje, iz katerega je razvidna višina kontrolnega paketa delnic, če tuja oseba pridobiva kontrolni paket delnic. Če banka z vpogledom v navedeno dokumentacijo ugotovi, da gre za primer iz prvega odstavka te točke, izplača tolarsko protivrednost priliva na način iz točk
  131. do
  132. tega navodila, v nasprotnem primeru pa ravna v skladu s
  133. točko sklepa o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino. Banka ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka tudi v primeru, ko tuja oseba kupi delnice v primarni izdaji. 101.d Na podlagi pogodbe o vodenju skrbniškega računa med tujo osebo in pooblaščeno banko, pooblaščena banka odpre tuji osebi skrbniški račun: – 7810 – skrbniški račun tuje osebe v tuji valuti in/ali – 8810 – skrbniški račun tuje osebe. Vplačila iz izplačila preko skrbniških računov se opravljajo negotovinsko. 101.e Prilive iz tujine na skrbniški račun banka knjiži z nalogom
  134. Plačila na skrbniški račun tuje osebe v tuji valuti banka knjiži: – v breme računa 3810 – v dobro računa 7810 oziroma, če je priliv iz tujine prispel preko rednih računov: – v breme računa 3100 ali 701 ali 708 ali 808 – v dobro računa 7810 in – v dobro računa 3100 – v breme računa 3810 (posebni račun odprt v tujini pri tujih bankah, šifra osnove 520 – portfolio naložbe tujih oseb v lastniške vrednostne papirje oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir). Če pogodba določa tolarski skrbniški račun tuje osebe banka knjiži: – v breme računa 3100 ali 708 ali 708 ali 808 šifra osnove 520 – portfolio naložbe tujih oseb v lastniške vrednostne papirje oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir – v dobro računa 2769 – v breme računa 2769 – v dobro računa 1000 in – v breme računa 1081 – v dobro računa
  135. Na računu 7810 in 8810 se nahajajo denarna sredstva iz naslova naložbe tuje osebe. Na prehodnem računu 2769 pooblaščena banka knjiži sredstva, tudi če niso izpolnjeni pogoji za odprtje skrbniškega računa. 101.f Naložbe v vrednostne papirje Ob nakupu vrednostnih papirjev banka z internim nalogom na podlagi predloženega potrdila o sklenjenem poslu, knjiži: a) pri nakupu vrednostnega papirja, ki je deponiran pri Klirinško depotni družbi, če se skrbniški račun vodi v domači valuti, banka knjiži: – v breme računa 8810 – v dobro računa 1081 – v breme računa 4811 - kratkoročne terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev ali 4812 - kratkoročne terjatve iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev ali 4813 - kratkoročne terjatve iz naslova izvedenih vrednostnih papirjev – v dobro računa 8811- kratkoročne obveznosti banke do tuje osebe iz naslova naložbe v vrednostne papirje b) če se skrbniški račun tuje osebe vodi v tuji valuti banka z internim nalogom knjiži: – v breme računa 3100 – v dobro računa 3810 – v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813 – v dobro računa 8811 – v dobro računa 1000 – v breme računa 1081 – v dobro računa 1081 – v breme računa 8810 – v breme računa 7810 – v dobro računa 8810 c) Če se s pogodbo o vodenju tolarskega skrbniškega računa tuja oseba in banka dogovorita: – da se tuja oseba zaveže, da pridobljenih delnic v naslednjih sedmih letih od dneva vknjižbe delnic v korist tuje osebe ne bo odtujila, niti z njimi kako drugače razpolagala (npr. z ustanovitvijo zastavne pravice); – da tuja oseba banko pooblašča, da poda klirinško depotni družbi oziroma družbi, ki vodi delniško knjigo nalog, s katerim naloži tej družbi, da se pri delnicah vknjiži prepoved razpolaganja z delnicami v korist banke za obdobje sedmih let, šteto od vknjižbe delnic v korist tuje osebe, tako, da tem delnicam ni mogoče spremeniti imetnika niti vknjižiti pravic tretjih (npr. zastavne pravice) na teh delnicah, razen če takšen prenos oziroma vknjižbo pravic tretjih pisno dovoli banka v izjemnih primerih (npr. stečaj); – da sme banka dovoliti prenos delnic oziroma vknjižbo pravic tretjih na teh delnicah, v zvezi s katerimi je vpisana prepoved razpolaganja, pred iztekom prepovedi samo v primerih, če se delnice pod enakimi pogoji odsvojijo drugi tuji osebi, banka nakup vrednostnih papirjev knjiži: – v breme računa 8810, – v dobro računa 1081, in – v breme računa 9943; dolžniki za vrednostne papirje – terjatev iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, – v dobro računa 9993; upniki za vrednostne papirje – obveznost do tuje osebe iz naslova lastniških vrednostnih papirjev. Banka je dolžna uveljaviti vse pravice, ki izhajajo iz pogodbe o vodenju skrbniškega računa. 101.g Pri prodaji vrednostnega papirja, ki je deponiran pri Klirinško depotni družbi, banka z internim nalogom na podlagi prejetega potrdila o prodaji, knjiži: a) če se skrbniški račun vodi v SIT banka knjiži: – v breme računa 8811 – v dobro računa 4811 ali 4812 ali 4813 – v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813 (zaslužek) – v dobro računa 8818 (zaslužek) – v breme računa 8818 (zaslužek) – v dobro računa 8811 (zaslužek) – v breme računa 1081 – v dobro računa 8810 b) če se skrbniški račun tuje osebe vodi v tuji valuti banka knjiži: – v breme računa 1081 – v dobro računa 8810 – v dobro računa 78810 – v breme računa 8810 – v breme računa 8810 – v dobro računa 4811 ali 4812 ali 4813 – v breme računa 1000 – v dobro računa 1081 – v dobro računa 3100 – v breme računa 3810 – v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813 (zaslužek) – v dobro računa 8818 (zaslužek) – v breme računa 8810 (zaslužek) – v dobro računa 8811 (zaslužek). c) Pri prodaji vrednostnih papirjev, ki jih je tuja oseba pridobila na podlagi pogodbe iz točke 101.f, podtočka c, banka knjiži: – v breme računa 1081, – v dobro računa 8810 ter razknjiži izvenbilančno evidenco: – v breme računa 9993, – v dobro računa
  136. 101.h Repatriacijo sredstev iz skrbniškega računa, ki se vodi v SIT, banka knjiži z nalogom 1450: – v breme računa 8810 – v dobro računa 1081 in – v breme računa 1000 – v dobro računa 808, 701, 708 ali 3100 (osnova plačila 520 – oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir). Repatriacijo sredstev iz skrbniškega računa, ki se vodi v tuji valuti, banka knjiži z nalogom 1450: – v breme računa 7810 – v dobro računa 3810 (osnova plačila 520 – oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir). VIII. MEDBANČNI ODNOSI
  137. Medbančni odnosi v Republiki Sloveniji se v poslih plačilnega prometa s tujino obračunavajo v tujih valutah ali tolarjih, če se plačilni promet s tujino opravlja v tolarjih. Obračun v tolarjih se opravi v minimalnem znesku ob istočasni predložitvi predpisanih obrazcev.
  138. Za obračun v tolarjih lahko banke vodijo druga drugi tekoče račune v tuji valuti. Tekoči računi v tuji valuti so: – 7000 – tekoči računi pooblaščenih bank v tuji valuti – 311 – tekoči računi v državi v tuji valuti.
  139. Za obračun v devizah prek deviznega računa banke uporabljajo obrazec 747 oziroma izpisek računa (ali MT 950). Banka knjiži na način, predpisan v tem navodilu.
  140. Banka, ki vodi tekoči račun v tuji valuti
(7000)drugi banki, je dolžna pravilne naloge izvršiti v okviru razpoložljivega salda na tem računu isti ali naslednji delovni dan od prejema naloga.
  1. Banka lahko terjave na tekočem računu v tuji valuti pri drugi banki uporabi za izvrševanje svojih nalogov, jih proda na deviznem trgu ali jih prenese na svoj račun v tujini. Banke iz prvega odstavka te točke lahko pobotajo medsebojne terjatve in obveznosti na tekočih računih v tuji valuti brez transferja sredstev prek računov v tujini.
  2. Banke prenašajo sredstva med računi 3100 v tujini z obrazcem 746: – v okviru ene banke: šifra osnove 561 oziroma 161 – med dvema bankama: šifra osnove 562 oziroma 162 – med Banko Slovenije in banko: šifra osnove 555 oziroma
  4. Banke so dolžne dekadno usklajevati stanja terjatev in obveznosti na tekočih računih v tuji valuti. (311, 7000).
  5. Kadar banka plačuje v tujino v valuti, v kateri nima dovolj sredstev na računu za izvršitev svoje obveze, kupi manjkajoča sredstva v tujini in knjiži: – v breme računa 3100 kupljena sredstva – v dobro računa 3100 prodana sredstva. Konverzijo opravi z obrazcem 746 (šifra osnove 577 oziroma 177) s tem, da v glavi obrazca 746 v polju za šifro valute navede valuto, v oziroma iz katere se opravi konverzija.
  6. Kadar nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino v drugi valuti, kot pa želi izvršiti transakcijo, banka knjiži na podlagi obrazca 1450: – v breme tekočega računa v tuji valuti (valuta kritja) – v dobro računa 7191 (valuta transakcije), (marža v prihodek banke) – v breme računa 7191 (valuta transakcije) – v dobro računa 3100 (valuta transakcije). C) PLAČILNI PROMET V TOLARJIH
  7. Tuje osebe poslujejo v tolarjih preko računov 801 ali
  8. Sredstva na teh računih prosto uporabljajo za plačila v državi.
  9. Ob izpolnjenih pogojih za konverzijo tolarjev opravi banka konverzijo tolarjev v konvertibilno valuto na podlagi pisnega naloga tuje osebe in knjiži: – v breme računa 801 808 – v dobro računa 2769 – v breme računa 2769 – v dobro računa 708 (ali 3100 v primeru transfera v tujino ali 3000 v primeru gotovinskega izplačila).
  10. Banka opravi plačilo domači pravni osebi, zasebniku ali fizični osebi s tolarskega računa tuje osebe na podlagi pisnega naloga tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila iz tujine. Obveznosti za neizplačan priliv knjiži banka na računu
  11. Plačilo s tolarskega računa tuje osebe sme banka izplačati brez izjeme izključno na žiro račun domače pravne osebe ali zasebnika, v primerih izplačila fizični osebi pa tudi na tekoči račun ali hranilno knjižico domače fizične osebe.
  12. Banka opravi plačilo domače osebe na tolarski račun tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila v tujino. Č) PLAČILNI PROMET V OBRAČUNSKIH VALUTAH
  13. Izplačilo s klirinškega računa sme banka opraviti samo v okviru razpoložljivih sredstev na računu, doseženih s plačili v tujino.
  14. Ko banka prejme obvestilo tuje banke, da je bilo izvršeno plačilo v dobro klirinškega računa v tujini, obdela plačilo v skladu s 5.-
  15. točko navodil in knjiži: – v breme računa 3103 – v dobro računa 2765 – v bremem računa 2765 – v dobro računa
  17. Kolikor na računu ni sredstev za izplačilo, banka izplača tolarsko protivrednost šele, ko ji stanje na računu to dovoljuje. Kadar so vplačila v dobro računa manjša od zneskov, ki čakajo na izplačilo, banka lahko izplača plačilo iz tujine upravičencu plačila tudi v več delih, dokler izplačilo ni v celoti opravljeno. Banka mora pri izplačilih upoštevati vrstni red obvestil tuje banke.
  18. Plačila v tujino banka opravlja na način, opisan v 27.-
  19. točki navodil. Kadar je stanje na računu 3103 pozitivno, banka knjiži: – v breme računa 8204 – v dobro računa
  20. Če na računu 3103 ni stanja, banka knjiži plačilo v tujino na prehodnem računu: – v breme računa 82054 – v dobro računa
  21. Ko banka prejme obvestilo tuje banke o plačanem uvozu, preknjiži plačilo uvoza (v višini do zneska plačila iz tujine): – v breme računa 7199 – v dobro računa
  22. in izplača tolarsko protivrednost v skladu s tem navodilom. D) DOSTAVLJANJE POROČIL IN PODATKOV O PLAČILNEM PROMETU S TUJINO
  23. Domače osebe iz
  24. člena ZDP so dolžne Banki Slovenije dostavljati podatke in poročila o stanju in prometu na računih, navedenih v prilogi 1 na način in v rokih, predpisanih s tem navodilom.
  25. Poročila o stanju in prometu računov banke izdelajo na obrazcu št. 51 – poročilo o stanju in prometu, ki je sestavni del tega navodila. Banke lahko po dogovoru z Banko Slovenije dostavljajo zahtevane podatke (poročila, priloge) na magnetnem mediju. V tem primeru jim ni potrebno skrbeti za dodaten izvod obrazcev za potrebe statistike.
  26. Če ima banka organizacijski del izven Republike Slovenije, je dolžna v Banko Slovenije dostavljati podatke ločeno za del banke na teritoriju Republike Slovenije in organizacijski del izven Republike Slovenije.
  27. Organizacijski deli na območju Republike Slovenije tistih bank, ki imajo sedež izven Republike Slovenije, so dolžni pošiljati poročila Banki Slovenije. Organizacijski deli pošiljajo poročila za tiste račune, ki jih vodijo.
  28. Banke morajo izdelati poročila za račune iz priloge 1 glede na datume knjiženja sprememb na računih. Enako velja tudi za vsa druga poročila, ki jih banke dostavljajo Banki Slovenije. Stanje na računu je praviloma pozitivno in se izračunava: aktivni računi: začetno stanje + promet v breme – promet v dobro = končno stanje pasivni računi: začetno stanje – promet v breme + promet v dobro = končno stanje.
  29. Poročila o prometu in stanju morajo banke dostavljati Banki Slovenije v roku 10 dni po preteku dekade, s tem, da morajo biti knjižene vse spremembe na računih v tej dekadi.
  30. Stanja poročil, ki jih morajo banke dostavljati Banki Slovenije za zadnji dan v mesecu, se morajo ujemati s podatki KNJ-BIFO. E) OBRAZCI IN NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE
  31. S tem navodilom sta predpisani vsebina in oblika obrazcev. Število izvodov obrazcev ni predpisano, saj je odvisno od tehnologije dela v bankah in pri komitentih banke. Kadar je to mogoče in se tako dogovorita banka in komitent ali dve banki med seboj, lahko komuniciranje poteka tudi preko drugih ustreznih medijev s tem, da mora vsebina sporočila ustrezati predpisani vsebini obrazca in da je s tehnologijo zagotovljeno izvajanje določil predpisov, ki urejajo vodenje knjigovodstva. Prav tako ni predpisana specifikacija obrazcev, ki se lahko uporabljajo (po dogovoru med banko in komitentom) na poljubnem mediju s tem, da mora vsebina specifikacije utrezati standardni vsebini obrazca. V navodilih za izpolnjevanje obrazcev je označeno, katere podatke mora obveznik obvezno vpisati v obrazec in katere ne. Banka je dolžna ob prejemu obrazca preveriti, ali je obrazec pravilno izpolnjen in ali so vpisane pravilne šifre.
  32. Upoštevajo se navodila za izpolnjevanje obrazcev in obrazci, ki so bili objavljeni v navodilu o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94).
  33. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razen šifranta plačil iz tujine in plačil v tujino, kjer spremenjene šifre začnejo veljati
  36. Ljubljana, dne
  37. maja
  38. Banka Slovenije Guverner dr. France Arhar l. r. PRILOGA 1: Način poročanja statističnih podatkov plačilnega prometa s tujino ------------------------------------------------------------------ D O K U M E N T A C I J A Račun Dinamika Poročilo Promet Promet Mesečno iz poročanja po v v poročilo kontnega valutah breme dobro po okvira državah ------------------------------------------------------------------ 1740 dekadno X X X ------------------------------------------------------------------ 2749# dekadno X ------------------------------------------------------------------ 3000 dekadno X X X ------------------------------------------------------------------ 3001 dekadno X ------------------------------------------------------------------ 3002 dekadno X ------------------------------------------------------------------ 3003 dekadno X ------------------------------------------------------------------ 3020 dekadno X X X ------------------------------------------------------------------ 3021 dekadno X ------------------------------------------------------------------ 310* dnevno X X X X ------------------------------------------------------------------ 311# dekadno X ------------------------------------------------------------------ 315* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 331* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 332* dekadno X X ------------------------------------------------------------------ 337* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 338* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 351* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 352* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 354* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 357* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 358* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 362* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 363* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 364 dnevno X X X X ------------------------------------------------------------------ 367* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 369 mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 7000# dekadno X ------------------------------------------------------------------ 701* dekadno X X X X ------------------------------------------------------------------ 708* dekadno X X X X ------------------------------------------------------------------ 748* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 756* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 757 mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 758 mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 759 mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 768* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 777 mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 779* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ 801* dekadno X X X X ------------------------------------------------------------------ 808* dekadno X X X X ------------------------------------------------------------------ 878* mesečno X X ------------------------------------------------------------------ * poroča se za vse račune, ki so navedeni v kontnem okviru (po posameznih računih), razen pri računih 362*, 363*, 367* in 756*, kjer se poroča samo za tiste račune, ki se nanašajo na tujino; za račune popravkov vrednosti dvomljivih in spornih terjatev se ne poroča # poroča se samo za transakcije v povezavi prilivna/izplačilna banka Poročilo po valutah vključuje podatke o stanju in prometu na računih po zahtevani dinamiki, ločeno za vsako valuto, za katero banka izkazuje stanje na računu ali je na računu imela promet. Tudi dnevna poročila se pošilja v Banko Slovenije dekadno. Poročilo po državah vključuje le stanje na zadnji dan v mesecu, preračunano v SIT. PRILOGA 2: Šifrirniki, potrebni za izpolnjevanje nalogov ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO I. TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI TEKOČI RAČUN - BLAGO ------------------------------------------------------------------ Opis Plačila Plačila iz tujine v tujino ------------------------------------------------------------------ - Plačila izvoza in uvoza blaga: vsa plačila izvoza in uvoza blaga, po opravljenem izvozu in uvozu blaga, ki so izvršena v obdobju krajšem od enega leta. Vključno s plačili blaga manjših vrednosti (do 1 milijon tolarjev), čeprav je bil rok plačila naknadno podaljšan nad eno leto in s plačili blaga prodanega v pristaniščih in letališčih prevoznikom, če je bila pri izvozu oziroma uvozu izpolnjena carinska deklaracija. Plačila kupljenega in prodanega blaga v okviru poslov posredovanja blaga so vključeni v postavki Druge poslovne storitve. 112 112 - Predplačila (avansi) pri izvozu in uvozu blaga, ne glede na rok: plačila blaga, ki so opravljena pred samim izvozom oziroma uvozom blaga (carinjenjem blaga). 506 106 - Plačila izvoza oziroma uvoza blaga brez carinske deklaracije: izvoz oziroma uvoz knjig, strokovne literature, prodaja blaga tujcem,... Vključno s plačili blaga, prodanega v pristaniščih in letališčih prevoznikom, če pri izvozu oziroma uvozu ni bila izpolnjena carinska deklaracija in to neglede na to ali je bilo plačilo izvršeno pred ali po dobavi blaga. 147 147 - Odpisi razlik k fakturni vrednosti blaga. 650 650 - Pripisi razlik k fakturni vrednosti blaga. 651 651 - Prejeta kritja za loro (izvozne) akreditive. 514 - ------------------------------------------------------------------ TEKOČI RAČUN - OPLEMENITENJE IN POPRAVILA ------------------------------------------------------------------ - Plačila storitev oplemenitenja blaga: storitve industrijske dodelave in predelave blaga. 315 315 - Plačilo storitev popravil: vse storitve popravil in servisiranja, razen popravil, ki jih izvajajo gradbena in montažna podjetja, glej Investicijska dela, gradnja in montaža; popravil računalniške opreme, glej Računalniške in informacijske storitve in vzdrževanja naprav in opreme na letališčih in v pristaniščih, glej Zračni promet-ostalo in Pomorski promet-ostalo. 314 314 ------------------------------------------------------------------ TEKOČI RAČUN - STORITVE TRANSPORT Pomorski promet ------------------------------------------------------------------ - Prevoz potnikov. 202 202 - Prevoz blaga. 201 201 - Ostalo. 208 208 ------------------------------------------------------------------ Zračni promet ------------------------------------------------------------------ - Prevoz potnikov. 242 242 - Prevoz blaga. 241 241 - Ostalo. 248 248 ------------------------------------------------------------------ Cestni promet ------------------------------------------------------------------ - Prevoz potnikov. 252 252 - Prevoz blaga. 251 251 - Ostalo. 258 258 ------------------------------------------------------------------ Železniški promet ------------------------------------------------------------------ - Prevoz potnikov. 222 222 - Prevoz blaga. 221 221 - Ostalo. 228 228 ------------------------------------------------------------------ Prevoz potnikov: prevoz nerezidentov v mednarodnem prometu z domačimi transportnimi sredstvi, prevoz rezidentov s tujimi prevoznimi sredstvi, prevoz potnikov doma s tujimi prevoznimi sredstvi, vključno z ostalimi stroški, ki nastanejo pri prevozu potnikov npr. stroški presežne prtljage, hrana in napitki na prevoznih sredstvih,... V to postavko pa ne sodi prevoz nerezidentov z domačimi prevoznimi sredstvi znotraj države, glej Potovanja. Prevoz blaga: prevoz blaga in storitve natovarjanja na prevozno sredstvo ter raztovarjanja, če je v pogodbi med lastnikom blaga in prevoznikom dogovorjeno, da slednji opravi to storitev. Ostalo: vse vrste storitev v pristaniščih, na letališčih in drugih terminalnih linijah. Med takšne storitve spadajo: kargo, natovarjanje, raztovarjanje, shranjevanje, skladiščenje, pakiranje, vzdrževanje in čiščenje transportne opreme, vleka in reševanje vozil, prav tako pa so vključene provizije in marže agentov za opravljene storitve prevoza blaga in potnikov. V to postavko ne sodijo: storitve najema vozil s posadko, glej Najem vozil s posadko; eksploatacijski stroški transporterjev, glej Druge storitve povezane s transportom; drugo skladiščenje blaga, glej Druge poslovno tehnične storitve. Ostalo ------------------------------------------------------------------ - Transport nafte in plina po cevovodu. 213 213 - Špediterske storitve. 270 270 - Najem vozil s posadko: vključen najem vozila s posadko za določeno obdobje. Izključene so storitve finančnega zakupa vozil, glej Finančni račun-Ostale naložbe. 218 218 - Druge storitve povezane s transportom: eksploatacijski stroški, cestnine, tranzitne takse, takse preletov. 219 219 ------------------------------------------------------------------ POTOVANJA ------------------------------------------------------------------ - Odkup oziroma prodaja tuje gotovine in čekov od tujcev oziroma tujcem. Odkup oziroma prodaja tuje gotovine in čekov od domačih oseb, glej Transakcije med rezidenti in nevtralne transakcije. 701 701 - Prodaja oziroma nakup domače valute v tujini. 709 809 - Plačilo kritja za dvignjeno gotovino občanov v tujini. - 695 - Plačilo v tujino za prodane čeke tujih izdajateljev. - 341 - Storitve turističnih agencij (nakazila v korist turističnih agencij, vključno s predplačili), storitve hotelov, drugih nastanitvenih objektov in restavracij, gostišč. 702 895 - Igralnice: odkup tuje gotovine in čekov od iger na srečo oziroma prodaja tuje gotovine za potrebe igralnic. 713 713 - Drugo: prodaja blaga in drugih storitev turistom, lovska in ribiška dovoljenja, prodani boni za cestnino za vozila tujih registracij in bencinski boni. 710 702 - Službena potovanja v tujino: stroški celotnih službenih potovanj, razen eksploatacijskih stroškov, ki se prištevajo med transportne stroške. - 340 - Zdravstvene storitve turistom, zdravilišča, stroški zdravniške oskrbe. 401 804 - Celotni stroški šolanja, vključno štipendije in šolnine, stroški specializacije. 812 812 ------------------------------------------------------------------ KOMUNIKACIJSKE STORITVE ------------------------------------------------------------------ - Telekomunikacije, prenos zvoka, prenos informacij po telefonu ali teleksu, telegrami, kabelski ali satelitski prenos, vključno s prispevki za gledanje satelitskih programov, zakup satelitov, elektronska pošta,... 245 245 - Storitve za podporo teh dejavnosti: poštne storitve, dostava pošiljk, kurirske storitve,... 249 249 ------------------------------------------------------------------ INVESTICIJSKA DELA, GRADNJA IN MONTAŽA ------------------------------------------------------------------ - Storitve gradnje in montaže, vključno z uvoženo opremo in blagom za delo na projektih, če so dela krajša od enega leta. 317 317 - Predplačila (avansi) na osnovi investicijski del, če imajo investicijska dela dolgoročnejši značaj: predplačila oziroma prilivi po začasnih situacijah in obračunih. Značaj dolgoročnejših investicijskih del imajo podjetja, ki morajo voditi ločeno računovodstvo za poslovno enoto ali plačevati davke v državi, kjer opravljajo investicijsko dejavnost. Izplačila dobička od opravljenih investicijskih del, glej Dohodki od kapitala. 421 - - Vsa plačila v tujino na osnovi izvajanje investicijskih del, ki imajo dolgoročnejši značaj (glej opredelitev zgoraj). - 421 - Izvajanje investicijskih del v državi, ki jih izvajajo tujci: vsa plačila, vključno z avansi. 475 475 ------------------------------------------------------------------ ZAVAROVANJE ------------------------------------------------------------------ - Zavarovanja - premije 259 259 - Zavarovanja - odškodnine (sklenitelj zavarovanja pri tuji zavarovalnici in upravičenec je rezident oziroma sklenitelj zavarovanja pri domači zavarovalnici in upravičenec je nerezident) 260 260 - Zavarovanja - odškodnine (sklenitelj zavarovanja pri tuji zavarovalnici je nerezident in upravičenec je rezident oziroma sklenitelj zavarovanja pri domači zavarovalnici je rezident in upravičenec je nerezident) 261 261 - Provizije zavarovalnic 264 264 - Provizije pozavarovalnic 267 267 - Pozavarovanja - premije 268 268 - Pozavarovanja - odškodnine 269 269 ------------------------------------------------------------------ FINANČNE STORITVE ------------------------------------------------------------------ - Provizija in stroški bančnega, denarnega posredovanja ter drugega kreditnega posredovanja, vključno s stroški garancij. 400 400 - Provizije za drugo finančno posredištvo: udeležba pri izdajanju vrednostnih papirjev in izvajanje storitev pri takšnih izdajah (underwriting), posredovanje pri nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev, vodenje in upravljanje vrednostnih papirjev (dejavnost investicijskih družb in borznoposredništvo), storitve borz vrednostnih papirjev in blagovnih borz ter druge pomožne dejavnosti povezane s finančnim posredništvom (svetovalne storitve, storitve klirinških depotnih hiš). 403 403 ------------------------------------------------------------------ RAČUNALNIŠKE IN INFORMACIJSKE STORITVE ------------------------------------------------------------------ - Računalniške in informacijske storitve: obdelovanje podatkov, dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami, izdelava računalniških programov, svetovanja s področja računalništva, popravila računalniške opreme; 302 302 ------------------------------------------------------------------ PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE ------------------------------------------------------------------ - Licence, patenti, blagovne znamke in druge avtorske pravice: plačilo licenčnin in drugih pristojbin za uporabo pravic industrijske lastnine. Nakupi in prodaje patentov in licenc, glej Prodaja, nakup neproizvedenih, nefinančnih imetij. 301 301 - Franchising. 410 410 ------------------------------------------------------------------ DRUGE POSLOVNE STORITVE Posredovanje in druge storitve povezane s trgovino ------------------------------------------------------------------ - Posli posredovanja: vsa plačila v okviru poslov posredovanja. Posredovanje je opredeljeno kot nakup blaga, ki ga domači posrednik kupi od tujca in ga ponovno proda tujcu. 516 116 - Zastopniška in posredniška provizija in drugi stroški. 310 310 ------------------------------------------------------------------ Operativni zakup ------------------------------------------------------------------ - Zakup opreme obsega vse vrste zakupa opreme (stroji, računalniki in druga oprema), brez storitev finančnega zakupa, glej Finančni račun-Ostale naložbe. 489 489 - Najem transportnih sredstev brez posadke: najem ladij brez posadke, najem letal brez posadke, najem ostalih vozil brez posadke,... 490 490 ------------------------------------------------------------------ Druge poslovne, profesionalne, tehnične storitve: ------------------------------------------------------------------ - Raziskovanje in razvoj: bazične in uporabne raziskave, laboratorijske in druge storitve, projekti in elaborati, kotizacije za strokovna srečanja. 303 303 - Pravno svetovanje, računovodsko svetovanje, revizija in davčno svetovanje. 304 304 - Podjetniško in poslovno svetovanje, kotizacije za poslovna srečanja. 305 305 - Propaganda in raziskave trgov: oglašanje v medijih, sejemske razstave, predstavitev proizvodov v tujini, raziskave trga,... 300 300 - Arhitekturne, inženirske in druge podobne tehnične storitve. 316 316 - Storitve v zvezi s kmetijstvom, rudarstvom in predelovalno industrijo, vključno s storitvami predelave odpadkov. 306 306 - Skladiščenje, brez skladiščenja na železniških postajah, na letališčih in pristaniščih glej Transport. 319 319 - Kontrola kvalitete in kvantitete pri prevzemu blaga, tehnično testiranje blaga, analize in izdajanje certifikatov. 280 280 - Plačilo najemnin za poslovne prostore 320 320 - Druge storitve: npr. storitve varovanja in poizvedovalne dejavnosti, prevajanje in interpretacija, fotografske storitve, storitve čiščenja, komunalne storitve. 307 307 ------------------------------------------------------------------ OSEBNE, KULTURNE IN REKREATIVNE STORITVE ------------------------------------------------------------------ - Avdiovizualne storitve: provizije, povezane s filmsko in video dejavnostjo, radijsko in televizijsko dejavnostjo ter licenčnine za distribucijske pravice in honorarji. 409 409 - Kulturne storitve: storitve muzejev, knjižnic, orkestrov, druge kulturne dejavnosti in kotizacije, članarine kulturnim organizacijam. 765 765 - Šport ter rekreacija: kotizacije, članarine, štartnine. 760 760 - Plačila honorarjev zdravnikov, lektorjev, učiteljev za opravljene storitve. 810 780 ------------------------------------------------------------------ VLADNE STORITVE ------------------------------------------------------------------ - Prihodki domačih ambasad in konzulatov. 721 - ------------------------------------------------------------------ TEKOČI RAČUN - DOHODKI DOHODKI OD DELA ------------------------------------------------------------------ - Plače in vsa nadomestila zaposlenim sezonskim delavcem za opravljena dela, krajša od 6 mesecev, plače oziroma drugi prejemki dnevnih migrantov na delo v tujino oziroma iz tujine ter plače in vsa nadomestila zaposlenim rezidentom v tujih diplomatskih predstavništvih in mednarodnih organizacijah oziroma osebni dohodki nerezidentov zaposlenih v naših diplomatskih predstavništvih v tujini. 600 600 ------------------------------------------------------------------ DOHODKI OD KAPITALA Dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže v kapitalu družb ------------------------------------------------------------------ - Dividende in drugi izplačani dobički od udeležbe kapitala oziroma transfer dobička. 578 160 - Izvajanja investicijskih del - dobiček. 420 - ------------------------------------------------------------------ Nakupi in prodaje lastniških vrednostnih papirjev oziroma deležev v kapitalu družb, glej Finančni račun-Naložbe v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže v kapitalu družb. Obresti: dohodki od naložb v dolžniške vrednostne papirje ------------------------------------------------------------------ - Izplačilo obresti od naložb v obveznice in zadolžnice. 430 430 - Izplačilo obresti od naložb v instrumente denarnega trga. 431 431 ------------------------------------------------------------------ Nakupi in prodaje dolžniških vrednostnih papirjev, glej Finančni račun-Naložbe v dolžniške vrednostne papirje. Dohodki od naložb v druge oblike kapitala ------------------------------------------------------------------ - Dohodek od naložb v nepremičnine (najemnine, dohodki od gozdov) 444 444 - Obresti za dolgoročne kredite in posojila, vključno z obrestmi iz finančnega zakupa. 510 110 - Obresti za kratkoročne kredite. 511 111 - Obresti za vpogledne in vezane vloge. 512 512 - Drugi stroški iz naslova danih kreditov tujini oziroma za kredite najete v tujini. 528 128 - Plačila zamudnih obresti 529 129 ------------------------------------------------------------------ Črpanja oziroma odplačila kreditov danih tujini oziroma kreditov najetih v tujini (glavnice), glej Kapitalski račun-Ostale naložbe. TEKOČI RAČUN - TEKOČI TRANSFERI ------------------------------------------------------------------ - Pomoči in darila domačemu uradnemu sektorju oziroma domačega uradnega sektorja. 802 801 - Rente, pokojnine, invalidnine in drugi socialni prejemki. 800 800 - Zapuščine, preživnine in druga darila ter pomoči ostalim sektorjem oziroma ostalih sektorjev. 767 767 - Sodni depoziti, varščine, kazni, takse, izdani vizumi. 892 892 - Ostali uradni transferi (prejeti davki, nagrade, redni transferi državnih institucij mednarodnim organizacijam in obratno, plačilo tuje tehnične pomoči in drugi transferi). 803 803 - Ostali zasebni transferi (davki, nagrade in drugo). 769 769 - Nakazila zdomcev: vsa nakazila zdomcev (nerezidentov) v korist drugih fizičnih oseb v državi. Če nerezident nakazuje sredstva na svoj račun pri banki, je to povečanje bančne vloge nerezidenta, če pa nakazuje sredstva v tujino je to zmanjšanje bančne vloge nerezidenta, glej Finančni račun- Tuja gotovina in vloge. 766 766 ------------------------------------------------------------------ Kadar je v Sloveniji prejemnik ali dajalec transfera uradni sektor oziroma slovenska državna institucija govorimo o transferu uradnega sektorja. KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN KAPITALSKI RAČUN - KAPITALSKI TRANSFERI URADNI TRANSFERI ------------------------------------------------------------------ - Kapitalski transferi uradnega sektorja: kapitalski transferi uradnega sektorja nerezidentom in transferi v obratni smeri oziroma denarni transferi, ki povečujejo fiksni kapital v državi: npr. denarne subvencije za investicijske projekte in medvladne odškodnine plačane na ravni vlad. 900 900 ------------------------------------------------------------------ TRANSFERI OSTALIH SEKTORJEV ------------------------------------------------------------------ - Transferi migrantov in drugi neuradni kapitalski transferi: prenosi sredstev povezani z migracijo posameznika iz enega gospodarstva v drugo. 768 768 - Prenosi med računi rezidentov in nerezidentov zaradi spremembe statusa. 640 640 ------------------------------------------------------------------ KAPITALSKI RAČUN-PRODAJA OZIROMA NAKUP NEPROIZVEDENIH, NEFINANČNIH IMETIJ ------------------------------------------------------------------ - Prodaja oziroma nakup patentov, licenc in drugih nematerialnih imetij. 770 770 - Prodaja nepremičnin tujim diplomatskim predstavništvom oziroma nakup nepremičnin od tujih diplomatskih predstavništev; prodaja nepremičnin drugim nerezidentom oziroma nakup tujih nepremičnin od drugih nerezidentov, glej postavko Finančni račun-Neposredne naložbe. 771 771 ------------------------------------------------------------------ FINANČNI RAČUN - NALOŽBE V LASTNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE OZIROMA DELEŽE V KAPITALU DRUŽB ------------------------------------------------------------------ - Portfolio naložbe tujih oseb v lastniške vrednostne papirje 520 520 - Vlaganje tujega kapitala v domača podjetja in banke, naložbe v delnice domačih podjetij in bank ter druge oblike povečanja deležev tujcev v kapitalu družb oziroma vračilo udeležbe tujega kapitala, zmanjšanje deležev tujcev v kapitalu družb (direktne naložbe). 557 157 - Zmanjšanje deležev v kapitalu družb v tujini oziroma udeležba domačega kapitala v tujih bankah in podjetjih, vse naložbe v delnice tujih podjetij in bank ter druge oblike povečanja deležev v kapitalu družb v tujini. 579 179 - Prodaja oziroma nakup nepremičnin, razen prodaje oziroma nakupa nepremičnin tujim diplomatskim predstavništvom glej Prodaja, nakup neproizvedenih, nefinančnih imetij. 558 158 - Vplačilo tujega kapitala, ki ne povečuje osnovnega kapitala. 560 - ------------------------------------------------------------------ Dividende in drugi izplačani dobički od udeležbe kapitala, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala. FINANČNI RAČUN - NALOŽBE V DOLŽNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE ------------------------------------------------------------------ - Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih papirjev tujih izdajateljev (glavnica): obveznice, zadolžnice. 540 540 - Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih papirjev domačih izdajateljev (glavnica): obveznice, zadolžnice. 541 541 - Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih papirjev tujih izdajateljev (glavnica): instrumenti denarnega trga (npr. blagajniški zapisi, potrdila o depozitu). 542 542 - Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih papirjev domačih izdajateljev (glavnica): instrumenti denarnega trga (npr. blagajniški zapisi, potrdila o depozitu). 543 543 ------------------------------------------------------------------ Obresti od naložb v dolžniške vrednostne papirje, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala. FINANČNI RAČUN - OSTALE NALOŽBE - KREDITI IN FINANČNI ZAKUP (GLAVNICA) ------------------------------------------------------------------ - Črpanja oziroma odplačila dolgoročnih kreditov in posojil najetih v tujini (nad eno leto). 521 121 - Črpanja oziroma odplačila kratkoročnih posojil najetih v tujini: kratkoročna finančna posojila najeta v tujini. Plačila blaga in storitev z odloženim rokom, krajšim od enega leta, se šifrira z ustrezno šifro plačila blaga oziroma storitev. 522 123 - Odplačila oziroma črpanja dolgoročnih kreditov in posojil danih tujini (nad eno leto). 517 166 - Odplačila oziroma črpanja kratkoročnih posojil danih tujini: kratkoročna finančna posojila dana tujini. Nakup in prodaja blaga in storitev z odloženim rokom plačila krajšim od enega leta se šifrira z ustrezno šifro plačila blaga oziroma storitev. 523 167 - Odplačila glavnice iz naslova finančnega zakupa. Obresti iz finančnega zakupa, glej Drugi dohodki od kapitala. - 168 ------------------------------------------------------------------ Plačila obresti na kredite najete v tujini oziroma kredite dane tujini, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala. FINANČNI RAČUN - TUJA GOTOVINA IN VLOGE ------------------------------------------------------------------ - Polaganje tuje gotovine in čekov na devizne hranilne vloge tujcev oziroma dvignjena tuja gotovina in izdani čeki z deviznih računov in deviznih hranilnih vlog tujcev (račun 708). 898 898 - Povečanje oziroma zmanjšanje vlog tujih bank in drugih finančnih organizacij (račun 701, 801)* 501/101 101/501 - Povečanje oziroma zmanjšanje vlog nerezidentov (razen tujih bank in drugih tujih finančnih organizacij), (računa 708, 808)* 502/102 102/502 - Povečanje oziroma zmanjšanje vezanih vlog nerezidentov (tujih bank in drugih nerezidentov)* 504/104 104/504 - Zmanjšanje oziroma povečanje vezanih vlog pri tujih bankah. 505 105 - Izplačilo v domači valuti: v breme računov 801, 808; - vplačilo v domači valuti v dobro računov 801, 808 890 890 ------------------------------------------------------------------ Obresti na vloge v tujini oziroma obresti na prejete vloge iz tujine, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala. * šifre osnov 501/101, 502/102, 504/104 se lahko pojavijo v breme in v dobro računov. FINANČNI RAČUN - OSTALA IMETJA IN OBVEZNOSTI ------------------------------------------------------------------ - Zmanjšanje oziroma povečanje domačega kapitala v mednarodnih finančnih organizacijah. 580 180 - Vnovčena loro garancija za posle med rezidenti; poplačilo vnovčene loro garancije za posle med rezidenti. 525 125 - Prejeto plačilo terjatev po vnovčeni garanciji oziroma vnovčena garancija pri domači banki za kredite nerezidentov, najete v tujini. 527 127 - Prejeta plačila za prodani delež kapitala v drugem domačem podjetju oziroma plačilo nerezidentu za prodani delež v drugem domačem podjetju 666 666 - Pokrivanje izgube v podjetju oziroma pokrivanje izgube lastnega podjetja v tujini. 622 622 - Plačilo iz stečajne mase ali po sodni izvršbi, vključno z vnovčitvijo akceptnih nalogov. 670 670 - Prejeta kritja za dvignjeno tujo gotovino s hranilnih knjižic nerezidentov pri domačih bankah oziroma dvignjena tuja gotovina s hranilnih knjižic tujih bank. 508 108 - Prejeta kritja za čeke oziroma čeki, poslani na vnovčenje v tujino in uporaba kritja za loro čeke. 515 115 - Prejeto plačilo, ki bo usmerjeno na banko v drugi državi oziroma storno priliva za upravičenca iz druge države. 690 690 ------------------------------------------------------------------ II. TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEVTRALNE TRANSAKCIJE ------------------------------------------------------------------ - Odkup oziroma prodaja tuje gotovine in čekov od domačih oseb. 796 700 - Polog oziroma dvig tuje gotovine in čeki na devizne račune občanov. 797 897 - Prodaja tujega blaga tujcem v državi: plačilo v tujino za prodano tuje blago (konsignacija in prostocarinska prodajalna). - 711 - Pologi tuje gotovine in čekov na račune po
  39. členu ZDP. 712 - - Prenos z računov v tujini na račune v državi: prenosi sredstev z računov nebank v tujini v državo oziroma dotacije deviznih računov v tujini: prenosi z računov bank na devizne račune nebank v tujini. 530 130 - Plačilo za izravnavo stanja na kontokorentnem računu: poravnava salda na računu dolgoročne proizvodne kooperacije, kreditne kartice,... 532 132 - Prodaja in nakup tuje gotovine v tujini: prenos tuje gotovine na račun v tujini (v breme računa 3100, v dobro računa 300), dotacija računa 300 s tujo gotovino, kupljeno v tujini (v breme računa 300, v dobro računa 3100). 552 152 - Prenos deviz preko računa v tujini med Banko Slovenije in pooblaščenimi bankami. PRIPOMBA: pri dotaciji računa 3100 BS banka uporablja šifro 155, a BS 555; pri dotaciji računa 3100 banke pa banka uporabi šifro 555, a BS
  40. 555 155 - Prenos z računa 3100 na drugi račun 3100 v okviru ene banke: pri uporabi šifre 561 mora obvezno obstajati tudi odliv s šifro 161 in istimi podatki oziroma pri uporabi šifre 161 mora obvezno obstajati tudi priliv s šifro 561 in istimi podatki. 561 161 - Prenos z računa 3100 ene banke na račun 3100 druge banke: banka, ki prejema sredstva uporabi šifro 562, banka, katera prenaša sredstva, pa šifro
  41. PRIPOMBA: če je ena izmed bank BS, uporaba te šifre ni dovoljena, temveč 155 -
  42. 562 162 - Prenos v državi na osnovi prenosa tuje gotovine: prenos tuje gotovine med bankami preko zbirnih centrov (uporaba šifre je dovoljena le na račun 300). PRIPOMBA: banka, ki prenaša sredstva, uporabi šifro 163, banka, ki sredstva prejema, pa
  43. 563 163 - Prenosi med istovrstnimi računi * 565/165 165/565 - Blagajniški zapisi Banke Slovenije v devizah: priliv na osnovi zapadlega blagajniškega zapisa (glavnica in/ali obresti) oziroma vpis blagajniških zapisov Banke Slovenije. 570 170 - Kupoprodaja deviz: prodaja ene valute in nakup druge. 577 177 - Računsko neskladje (odprte postavke) ter napačne knjižbe. 599 199 - Vračilo ukradene gotovine oziroma ropi in tatvine gotovine. 198 198 ------------------------------------------------------------------ * šifri osnov 565/165 se lahko pojavita v breme in v dobro računov. ŠIFRE INSTRUMENTOV PLAČIL ------------------------------------------------------------------ Šifra Naziv ------------------------------------------------------------------ 1 nakazila, kreditna pisma in čeki 2 storno nakazil, kreditnih pisem in čekov 3 pokritje akreditiva 4 storno pokritja akreditiva 5 črpanje akreditiva 6 storno črpanja akreditiva 7 efektiva 8 storno efektive ------------------------------------------------------------------ ŠIFRE UPRAVIČENCEV / NALOGODAJALCEV (MATIČNE ŠTEVILKE) ------------------------------------------------------------------ Matična Naziv številka ------------------------------------------------------------------ 5980003 domača fizična oseba - občan 5888888 domača oseba - kmet 6000053 domača oseba - zaposlena v svobodnem poklicu 0000xxx tuja fizična oseba: znaki xxx se nadomestijo s šifro domicilne države tujca ------------------------------------------------------------------ Za pravne osebe in samostojne podjetnike je potrebno uporabljati matične številke iz poslovnega registra, ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije. ------------------------------------------------------------------ ŠIFRANT VALUT ------------------------------------------------------------------ Numerična Alfa Naziv valute šifra šifra ------------------------------------------------------------------ 036 AUD avstralski dolar 040 ATS avstrijski šiling 056 BEF belgijski frank 124 CAD kanadski dolar 191 HRK hrvaška kuna 208 DKK danska krona 246 FIM finska marka 250 FRF francoski frank 280 DEM nemška marka 300 GRD grška drahma 372 IEP irski funt 380 ITL italijanska lira 392 JPN japoski jen 414 KWD kuvajtski dinar 528 NLG nizozemski gulden 578 NOK norveška krona 620 PTE portugalski eskudo 705 SIT slovenski tolar 724 ESP španska pezeta 752 SEK švedska krona 756 CHF švicarski frank 807 MKD denar 826 GBP angleški funt 840 USD ameriški dolar 891 YUM jugoslovanski dinar 954 XEU E.C.U. 955 XBA EURCO 960 XDR specialna pravica črpanja (IMF) 984 XAT šiling - MOP in sejmi 985 XIT lira - MOP insejmi 988 XDM obračunska marka Makedonija ------------------------------------------------------------------ ŠIFRANT DRŽAV ------------------------------------------------------------------ Naziv Šifra ------------------------------------------------------------------ AFGANISTAN 004 ALŽIRIJA 012 ALBANIJA 008 AMERIŠKA SAMOA 016 ANDORA 020 ANGOLA 024 ANGVILA 660 ANTARKTIKA 010 ANTIGVA IN BARBUDA 028 ARGENTINA 032 ARMENIJA 051 ARUBA 533 AVSTRALIJA 036 AVSTRIJA 040 AZERBAJDŽAN 031 BAHAMI 044 BAHRAJN 048 BANGLADEŠ 050 BARBADOS 052 BELGIJA 056 BELIZE 084 BELORUSIJA 112 BENIN 204 BERMUDI 060 BOŽIČNI OTOK 162 BOCVANA 072 BOLGARIJA 100 BOLIVIJA 068 BOSNA IN HERCEGOVINA 070 BOUVETOV OTOK 074 BRAZILIJA 076 BRITANSKO OZEMLJE INDIJSKEGA OCEANA 086 BRUNEJ, DRŽAVA 096 BURKINA FASO 854 BURUNDI 108 BUTAN 064 CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA 140 CIPER 196 COOKOVI OTOKI 184 ČAD 148 ČEŠKA REPUBLIKA 203 ČILE 152 DŽIBUTI 262 DANSKA 208 DEVIŠKI OTOKI (BRITANSKI) 092 DEVIŠKI OTOKI (ZDA) 850 DOMINIKA 212 DOMINIKANSKA REPUBLIKA 214 EGIPT 818 EKVADOR 218 EKVATORIALNA GVINEJA 226 ERITREJA 232 ESTONIJA 233 ETIOPIJA 231 FALKLANDSKI OTOKI (MALVINI) 238 FERSKI OTOKI 234 FIDŽI 242 FILIPINI 608 FINSKA 246 FRANCIJA 250 FRANCOSKA GVAJANA 254 FRANCOSKA POLINEZIJA 258 FRANCOSKO JUŽNO OZEMLJE 260 GABON 266 GAMBIJA 270 GANA 288 GIBRALTAR 292 GRČIJA 300 GRENADA 308 GRENLANDIJA 304 GRUZIJA 268 GUADELOUPE 312 GUAM 316 GVAJANA 328 GVATEMALA 320 GVINEJA 324 GVINEJA BISSAU 624 HAITI 332 HEARDOV OTOK IN MCDONALDOVI OTOKI 334 HONDURAS 340 HONGKONG 344 HRVAŠKA 191 INDIJA 356 INDONEZIJA 360 IRAK 368 IRAN (ISLAMSKA REPUBLIKA) 364 IRSKA 372 ISLANDIJA 352 ITALIJA 380 IZRAEL 376 JAMAJKA 388 JAPONSKA 392 JEMEN 887 JORDANIJA 400 JUŽNA AFRIKA 710 JUŽNA GEORGIJA IN OTOKI JUŽNI SANDWICH 239 JUGOSLAVIJA 891 KAJMANSKI OTOKI 136 KAMBODŽA 116 KAMERUN 120 KANADA 124 KATAR 634 KAZAHSTAN 398 KENIJA 404 KIRGIZISTAN 417 KIRIBATI 296 KITAJSKA 156 KOKOSOVI (KEELING) OTOKI 166 KOLUMBIJA 170 KOMORI 174 KONGO 178 KOREJA (DEMOKRATIČNA LJUDSKA REPUBLIKA) 408 KOREJA, REPUBLIKA 410 KOSTARIKA 188 KUBA 192 KUVAJT 414 LAOŠKA LJUDSKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA 418 LATVIJA 428 LESOTO 426 LIBANON 422 LIBERIJA 430 LIBIJSKA ARABSKA DŽAMAHIRIJA 434 LIHTENŠTAJN 438 LITVA 440 LUKSEMBURG 442 MACAU 446 MADŽARSKA 348 MADAGASKAR 450 MAKEDONIJA, NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA 807 MALAVI 454 MALDIVI 462 MALEZIJA 458 MALI 466 MALTA 470 MAROKO 504 MARSHALLOVI OTOKI 584 MARTINIK 474 MAURITIUS 480 MAVRETANIJA 478 MAYOTTE 175 MEHIKA 484 MIKRONEZIJA (FEDERATIVNE DRŽAVE) 583 MJANMAR 104 MOLDAVIJA, REPUBLIKA 498 MONAKO 492 MONGOLIJA 496 MONTSERRAT 500 MOZAMBIK 508 NAMIBIJA 516 NAURU 520 NEMČIJA 276 NEPAL 524 NIGER 562 NIGERIJA 566 NIKARAGVA 558 NIUE 570 NIZOZEMSKA 528 NIZOZEMSKI ANTILI 530 NORFOLŠKI OTOK 574 NORVEŠKA 578 NOVA KALEDONIJA 540 NOVA ZELANDIJA 554 OMAN 512 OTOKI TURKS IN CAICOS 796 OTOKI WALLIS IN FUTUNA 876 PAKISTAN 586 PALAU 585 PANAMA 591 PAPUA NOVA GVINEJA 598 PARAGVAJ 600 PERU 604 PITCAIRN 612 POLJSKA 616 PORTORIKO 630 PORTUGALSKA 620 REUNION 638 ROMUNIJA 642 RUANDA 646 RUSKA FEDERACIJA 643 SAINT HELENA 654 SAINT KITTS IN NEVIS 659 SAINT LUCIA 662 SAINT PIERRE IN MIQUELON 666 SAINT VINCENT IN GRENADINE 670 SALOMONOVI OTOKI 090 SALVADOR 222 SAMOA 882 SAN MARINO 674 SAO TOME IN PRINCIPE 678 SAUDOVA ARABIJA 682 SEJŠELI 690 SENEGAL 686 SEVERNI MARIANSKI OTOKI 580 SIERRA LEONE 694 SINGAPUR 702 SIRSKA ARABSKA REPUBLIKA 760 SLONOKOŠČENA OBALA 384 SLOVAŠKA 703 SLOVENIJA 705 SOMALIJA 706 STRANSKI ZUNANJI OTOKI ZDRUŽENIH DRŽAV 581 SUDAN 736 SURINAM 740 SVALBARD IN JAN MAYEN 744 SVAZI 748 SVETI SEDEŽ (VATIKANSKA MESTNA DRŽAVA) 336 ŠPANIJA 724 ŠRILANKA 144 ŠVEDSKA 752 ŠVICA 756 TADŽIKISTAN 762 TAJSKA 764 TAJVAN, PROVINCA KITAJSKE 158 TANZANIJA, ZDRUŽENA REPUBLIKA 834 TOGO 768 TOKELAU 772 TONGA 776 TRINIDAD IN TOBAGO 780 TUNIZIJA 788 TURČIJA 792 TURKMENISTAN 795 TUVALU 798 UGANDA 800 UKRAJINA 804 URUGVAJ 858 UZBEKISTAN 860 VANUATU 548 VENEZUELA 862 VIETNAM 704 VZHODNI TIMOR 626 ZAHODNA SAHARA 732 ZAIR 180 ZAMBIJA 894 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 840 ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI 784 ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA 826 ZELENORTSKI OTOKI 132 ZIMBABVE 716 ------------------------------------------------------------------ Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.