Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, stran 5516.

Generalni direktor Agencije Republike Slovenije za plačilni promet določa prečiščeno besedilo navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet. Prečiščeno besedilo navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet obsega: navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 9/95), ki je začelo veljati 4. 3. 1995, navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 34/95), ki je začelo veljati 7. 7. 1995, navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 70/95), ki je začelo veljati 1. 1. 1996, navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS, št. 19/97), ki je začelo veljati 5. 4. 1997, navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS, št. 81/97), ki je začelo veljati 20. 12. 1997, navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS, št. 20/98), ki je začelo veljati 14. 3. 1998 in navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS, št. 69/98), ki je začelo veljati 10. 10. 1998. Št. 660-7/98 Ljubljana, dne 15. oktobra 1998. Darinka Pozvek l. r. Generalna direktorica N A V O D I L O o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNA DOLOČBA 1 To navodilo predpisuje vrsto, obliko, vsebino in uporabo obrazcev za opravljanje gotovinskih in negotovinskih plačil v državi v breme in v dobro računov, ki jih vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter kriterije ustreznosti dobaviteljev za tiskanje obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek agencije (v nadaljnjem besedilu: obrazci plačilnega prometa). II. VRSTA IN OBLIKA OBRAZCEV PLAČILNEGA PROMETA 2 Obrazci plačilnega prometa se delijo na: – obrazce plačilnega prometa za gotovinska vplačila, – obrazce plačilnega prometa za gotovinska izplačila, – obrazce plačilnega prometa za negotovinska plačila, – obrazce plačilnega prometa za obračun s poštami. Obrazec plačilnega prometa za gotovinska vplačila Položnica – obrazec št. 10 Obrazca plačilnega prometa za gotovinska izplačila Nakaznica – obrazec št. 25 Nalog za gotovinsko izplačilo – obrazec št. 28 Obrazci plačilnega prometa za negotovinska plačila Nalog za prenos – obrazec št. 40 Nalog za obračun – obrazec št. 42 Nalog za vnovčenje – obrazec št. 43 Akceptni nalog – obrazec št. 46 Zbirni nalog za prenos – obrazec št. 47 Interni nalog za prenos – obrazec št. 50 Obrazca za obračun s poštami Prijava vplačil – obrazec št. 60 Prijava izplačil – obrazec št. 65 Zgledi obrazcev plačilnega prometa so PRILOGA 1 tega navodila. 3 Pravne in fizične osebe smejo poleg obrazcev plačilnega prometa, predpisanih s tem navodilom in z navodilom o obliki, vsebini in uporabi posebne položnice in posebne nakaznice ter o načinu poravnavanja obveznosti s trajnim nalogom, direktno obremenitvijo in direktno odobritvijo (Uradni list RS, št. 22/97, 32/97 in 69/98) do 31. januarja 1999 uporabljati tudi dosedanje obrazce plačilnega prometa, ki niso izdani v skladu z navedenima navodiloma. Od 1. februarja 1999 naprej smejo pravne osebe in fizične osebe uporabljati le obrazce plačilnega prometa, predpisane s tem navodilom in z navodilom o obliki, vsebini in uporabi posebne položnice in posebne nakaznice ter o načinu poravnavanja obveznosti s trajnim nalogom, direktno obremenitvijo in direktno odobritvijo (Uradni list RS, št. 22/97, 32/97 in 69/98) ter z drugimi navodili Banke Slovenije. 4 Obrazci plačilnega prometa so natisnjeni na papirju določene standardne kakovosti. Kakovost papirja mora biti takšna, da je pri računalniškem in ročnem izpolnjevanju zapis podatkov viden in čitljiv na vseh izvodih obrazcev plačilnega prometa, da je vse izvode obrazcev plačilnega prometa mogoče enostavno ločevati, razvrščati in arhivirati ter z njih prenesti podatke na računalniške in mikrografske nosilce podatkov. Ob običajnih pogojih arhiviranja morajo biti podatki na vseh izvodih obrazcev plačilnega prometa čitljivi najmanj tri leta. Obrazci plačilnega prometa so natisnjeni na samokopirnem papirju pravokotne oblike, velikosti 170 x 102 mm, razen zbirnega naloga za prenos, njegova velikost je 375 x 305 mm. Zbirni nalog za prenos in interni nalog za prenos sta lahko izpisana tudi računalniško na računalniškem papirju, s tem da morata imeti enako vsebino in enako razvrstitev podatkov, kot je to predpisano s tem navodilom. Razvrstitev podatkov, velikost prostora za vpisovanje številčnih in črkovnih podatkov ter besedilo na obrazcih plačilnega prometa morajo biti v skladu s tem navodilom. Grafično-tehnična obdelava obrazcev plačilnega prometa mora zagotoviti: – hkratno izpolnjevanje vseh izvodov obrazcev plačilnega prometa, – možnost računalniškega izpolnjevanja obrazcev plačilnega prometa, – povezanost vseh izvodov posameznih obrazcev plačilnega prometa (zlepljenih po zgornjem ali levem robu obrazca), – vidno razločevanje posameznih obrazcev plačilnega prometa in njihovih izvodov. Obrazci plačilnega prometa so natisnjeni na papirju ustrezne barve, in sicer: – položnica, nalog za gotovinsko izplačilo, nalog za prenos, zbirni nalog za prenos, prijava vplačil in prijava izplačil na belem papirju, – nalog za obračun na svetlozelenem papirju, – nalog za vnovčenje na svetlordečem papirju, – interni nalog za prenos na svetlorumenem papirju, – nakaznica na belem papirju z rumeno osnovo, – prvi izvod akceptnega naloga na belem papirju s svetlordečo osnovo, drugi izvod akceptnega naloga pa na belem papirju. V obrazcih plačilnega prometa za negotovinska plačila so izvodi za plačnika, čigar račun bo obremenjen, natisnjeni z rdečim odtisom, izvodi za prejemnika plačila, čigar račun bo odobren, pa s črnim odtisom. Položnica je natisnjena s črnim odtisom, obrazci za gotovinska izplačila pa z rdečim odtisom. Obrazca plačilnega prometa za obračun s poštami sta prav tako natisnjena na papirju določene barve, in sicer: – prijava vplačil s črnim odtisom, – prijava izplačil z rdečim odtisom. Akceptni nalog je označen s 7-mestno serijsko številko. Številčne serije so označene po abecedi, z velikimi tiskanimi črkami (A, B, C...). Črko in območje številčne serije določi agencija. III. VSEBINA IN UPORABA OBRAZCEV PLAČILNEGA PROMETA Položnica – obrazec št. 10 5 Položnica se uporablja kot gotovinski nalog plačilnega prometa, kadar imetnik računa pri agenciji – vplačnik vplačuje gotovino v dobro svojega žiro računa in kadar fizične osebe plačujejo obveznosti imetnikom računov pri agenciji (v nadaljnjem besedilu: imetniki računa). 6 Položnica obsega: 1) številko pošte, 2) ime in naslov vplačnika, 3) namen nakazila, 4) šifro, 5) znesek, 6) ime in sedež prejemnika denarnih sredstev, 7) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 8) sklicevanje na številko (odobritev), podatke o prejemu denarja (plačana pristojbina, številka dnevnika, žig in podpis), 9) znak kontrole, 10) kraj in datum vplačila. 7 Položnica ima dva izvoda: potrdilo in sporočilo za arhiv. Potrdilo se vrne vplačniku kot dokaz o vplačilu. Sporočilo za arhiv ostane pri agenciji kot dokument, na podlagi katerega je bilo knjiženo vplačilo zneska na navedeni račun. Nakaznica – obrazec št. 25 8 Nakaznica se uporablja kot gotovinski nalog plačilnega prometa, kadar imetnik računa – nalogodajalec nakazuje denarna sredstva s svojega računa določeni fizični osebi. 9 Nakaznica obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež nalogodajalca, 3) številko računa nalogodajalca, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) obdobje, za katerega se nakazujejo denarna sredstva, 6) izplačilno podlago, 7) šifro, 8) znesek, 9) ime prejemnika denarnih sredstev, 10) izplačilne pogoje, 11) podatke o izplačilu (številko prihoda in številko dnevnika), 12) znak likvidature, 13) podpis prejemnika denarnih sredstev, 14) kraj in datum izplačila. 10 Nakaznica ima dva izvoda: nakaznico in sporočilo prejemniku. Nakaznica je dokument, na podlagi katerega se izplača določen znesek denarnih sredstev. Prejemnik s podpisom na določenem mestu na nakaznici potrdi prejem denarnih sredstev. Izplačana nakaznica ostane pri agenciji. Sporočilo prejemniku se vroči prejemniku ob izplačilu denarnih sredstev. Nalog za gotovinsko izplačilo – obrazec št. 28 11 Nalog za gotovinsko izplačilo se uporablja za dvig gotovine z računa imetnika računa po nalogu imetnika računa (dvig gotovine za plače, potne stroške, dnevnice ipd.), za izplačilo obveznic, zakladnih menic, za izplačila po sodnih odločbah itd. 12 Nalog za gotovinsko izplačilo obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež nalogodajalca, 3) številko računa nalogodajalca, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) namen izplačila, 6) šifro, 7) ime in priimek prejemnika denarnih sredstev in številko njegovega osebnega dokumenta ter občine, ki ga je izdala, 8) znesek, 9) številko dnevnika, 10) štampiljko in podpis nalogodajalca, 11) podpis prejemnika denarnih sredstev, 12) kraj in datum izplačila, 13) znak kontrole. 13 Nalog za gotovinsko izplačilo ima dva izvoda: nalog za gotovinsko izplačilo in sporočilo o izplačilu gotovine. Nalog za gotovinsko izplačilo podpiše prejemnik denarnih sredstev na določenem mestu. Ta izvod ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi računa nalogodajalca. Sporočilo o izplačilu se dostavi imetniku računa, v breme katerega je bilo izplačilo opravljeno. Nalog za prenos – obrazec št. 40 14 Nalog za prenos se uporablja, kadar imetnik računa – nalogodajalec naloži agenciji, naj v breme njegovega računa denarna sredstva prenese na račun drugega imetnika računa. Ta nalog se uporablja za vsa plačila, pri katerih daje pobudo za poravnavo obveznosti imetnik računa – dolžnik. 15 Nalog za prenos obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež nalogodajalca, 3) številko računa nalogodajalca, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) namen nakazila, 6) datum valutacije, 7) šifro, 8) znesek, 9) ime in sedež prejemnika denarnih sredstev, 10) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 11) sklicevanje na številko (odobritev), 12) štampiljko in podpis nalogodajalca, 13) znak kontrole, 14) kraj in datum izdaje. 16 Nalog za prenos ima dva izvoda: nalog za prenos in sporočilo o obremenitvi. Nalog za prenos ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi nalogodajalčevega računa in o odobritvi prejemnikovega računa. Sporočilo o obremenitvi zadrži nalogodajalec, da spremlja izvršitev plačila. Nalog za obračun – obrazec št. 42 17 Nalog za obračun se uporablja za knjiženje denarnih sredstev v breme in v dobro istega računa pri agenciji iz naslova plačil, opravljenih s prenosom vrednostnih papirjev, plačil medsebojnih obveznosti, opravljenih s pobotom, ter iz naslova drugih plačil, predpisanih z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona. 18 Nalog za obračun obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež dolžnika, 3) številko dolžnikovega računa, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) namen obračuna, 6) šifro, 7) znesek, 8) ime in sedež upnika, 9) številko upnikovega računa, 10) sklicevanje na številko (odobritev), 11) štampiljko in podpis nalogodajalca, 12) znak kontrole, 13) kraj in datum izdaje. 19 Nalog za obračun ima dva izvoda: nalog za obračun in sporočilo o obremenitvi. Nalog za obračun ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi in odobritvi določenega računa. Sporočilo o obremenitvi zadrži nalogodajalec, da spremlja izvršitev obračuna. Nalog za vnovčenje – obrazec št. 43 20 Nalog za vnovčenje se uporablja, kadar upnik naloži agenciji, naj v breme dolžnikovega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro upnikovega računa iz naslova vnovčenja vrednostnih papirjev in iz drugih naslovov, določenih z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakona. 21 Nalog za vnovčenje obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež dolžnika, 3) številko dolžnikovega računa, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) namen vnovčenja, 6) šifro, 7) znesek, 8) ime in sedež upnika – nalogodajalca, 9) številko upnikovega – nalogodajalčevega računa, 10) sklicevanje na številko (odobritev), 11) štampiljko in podpis upnika – nalogodajalca, 12) znak kontrole, 13) kraj in datum izdaje. 22 Nalog za vnovčenje ima dva izvoda: nalog za vnovčenje in sporočilo o odobritvi. Nalog za vnovčenje ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi dolžnikovega računa in odobritvi upnikovega računa. Sporočilo o odobritvi zadrži upnik, da spremlja izvršitev plačila. Akceptni nalog – obrazec št. 46 23 Akceptni nalog se uporablja za zavarovanje plačil oziroma za plačilo v roku dospetja v skladu z zakonom. Akceptni nalog izda dolžnik in poleg drugih podatkov vpiše: kraj in datum izdaje naloga, datum njegovega dospetja, nalog podpiše, ga overi in vroči upniku. Upnik prejeti akceptni nalog podpiše, overi in predloži v vnovčenje organizacijski enoti agencije, ki vodi dolžnikov račun, neposredno ali po pošti najpozneje na dan dospetja. 24 Akceptni nalog obsega: 1) številko in sedež organizacijske enote agencije, 2) serijsko številko akceptnega naloga, 3) kraj in datum izdaje, 4) datum dospetja, 5) ime in sedež dolžnika, 6) številko računa dolžnika, 7) sklicevanje na številko (obremenitev), 8) namen plačila, 9) šifro, 10) znesek, 11) ime in sedež prejemnika denarnih sredstev, 12) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 13) sklicevanje na številko (odobritev), 14) štampiljko in podpis dolžnika – akceptanta, 15) štampiljko in podpis predlagatelja naloga – prejemnika denarnih sredstev, 16) datum in uro prejema naloga v organizacijski enoti agencije, 17) znak kontrole. 25 Akceptni nalog ima dva izvoda: akceptni nalog in sporočilo o odobritvi. Akceptni nalog ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi dolžnikovega računa in odobritvi upnikovega računa. Sporočilo o odobritvi zadrži upnik, da spremlja izvršitev plačila. Zbirni nalog za prenos – obrazec št. 47 26 Zbirni nalog za prenos se uporablja, kadar imetnik računa – nalogodajalec naloži agenciji, naj v breme njegovega računa prenese denarna sredstva na račune več pravnih oseb. Zbirni nalog za prenos ima lahko več strani. Vsaka stran mora biti označena z zaporedno številko. Podatki v vodoravnih vrsticah pod eno zaporedno številko v zbirnem nalogu za prenos predstavljajo en nalog za prenos. 27 Zbirni nalog za prenos obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, 2) ime in sedež nalogodajalca, 3) številko računa nalogodajalca, 4) zaporedno številko naloga, 5) ime in sedež prejemnika denarnih sredstev, 6) namen nakazila, 7) šifro, 8) znesek, 9) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 10) sklicevanje na številko (obremenitev), 11) sklicevanje na številko (odobritev), 12) skupaj nalogov, 13) skupaj nalogov po zbirnem nalogu, 14) skupaj tolarjev, 15) skupaj tolarjev po zbirnem nalogu, 16) znak kontrole, 17) kraj in datum izdaje, 18) štampiljko in podpis nalogodajalca. 28 Zbirni nalog za prenos ima dva izvoda: zbirni nalog za prenos in sporočilo o obremenitvi. Zbirni nalog za prenos je izvirni dokument nalogodajalca, potrjen na določenem mestu s podpisom. Ta izvod ostane pri agenciji kot dokaz o obremenitvi računa nalogodajalca in odobritvi računov prejemnikov denarnih sredstev. Sporočilo o obremenitvi se vrne nalogodajalcu, da spremlja izvršitev plačila. Skupaj z zbirnim nalogom za prenos nalogodajalec agenciji predloži magnetni medij, ki mora vsebovati vse podatke s posamičnih nalogov iz zbirnega naloga za prenos. Agencija in nalogodajalec se lahko dogovorita o izmenjavi podatkov plačilnega prometa v računalniški obliki, če za to obstajajo tehnični pogoji. Postopke za predlaganje in prevzemanje podatkov plačilnega prometa v računalniški obliki agencija predpiše s posebnim navodilom. Interni nalog za prenos – obrazec št. 50 29 Interni nalog za prenos se uporablja, kadar agencija obremeni račun imetnika računa v skladu z zakonom, drugimi predpisi in navodili agencije. 30 Interni nalog za prenos obsega: 1) ime in sedež organizacijske enote agencije, ki je izdala nalog, 2) ime in sedež imetnika računa, v breme katerega se izvršuje nalog, 3) številko računa, v breme katerega se izvršuje nalog, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) namen nakazila, 6) šifro, 7) znesek, 8) ime in sedež prejemnika denarnih sredstev, 9) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 10) sklicevanje na številko (odobritev), 11) štampiljko in podpis nalogodajalca, 12) znak kontrole, 13) kraj in datum. 31 Interni nalog za prenos ima tri izvode: interni nalog za prenos, sporočilo o obremenitvi in sporočilo o odobritvi. Interni nalog za prenos ostane pri agenciji kot dokument o obremenitvi in odobritvi računov. Sporočilo o obremenitvi se dostavi imetniku računa, katerega račun je bil obremenjen. Sporočilo o odobritvi se dostavi prejemniku denarnih sredstev, čigar račun je bil odobren. Prijava vplačil – obrazec št. 60 32 Prijava vplačil se uporablja za obračun vplačane gotovine, ki jo pošta ali agencija prejema od občanov na podlagi vplačil po poštnih nakaznicah, hranilnih vlogah občanov ali na podlagi drugih vplačil. 33 Prijava vplačil obsega: 1) številko pošte oziroma številko organizacijske enote agencije, 2) ime vplačnika (pošte oziroma organizacijske enote agencije), 3) šifro, 4) znesek, 5) ime računa prejemnika denarnih sredstev, 6) številko računa prejemnika denarnih sredstev, 7) sklicevanje na številko (odobritev), 8) vrsto vplačil, 9) število izvršenih vplačil, 10) zaporedno številko prijave, 11) številko dnevnika, 12) žig in podpis izdajatelja, 13) kraj in datum izdaje. 34 Prijava vplačil ima dva izvoda: prijavo vplačil in sporočilo za arhiv. Organizacijska enota agencije oziroma pošta, ki je prejela vplačilo, prejemniku denarnih sredstev dostavi prijavo vplačil skupaj s posamičnimi vplačilnimi dokumenti, na podlagi katerih je bilo vplačilo prejeto. Sporočilo za arhiv ostane pri agenciji kot dokument o knjiženju vplačanega zneska v dobro navedenega računa oziroma o izvršenem obračunu. Prijava izplačil – obrazec št. 65 35 Prijava izplačil se uporablja za obračun izplačane gotovine, ki jo je pošta ali organizacijska enota agencije izplačala na podlagi poštnih nakaznic, hranilnih vlog občanov, mednarodnih poštnih nakaznic in čekov po tekočih računih občanov. Ta obrazec se uporablja tudi, kadar banka prek svojega računa obračunava prejeta vplačila fizičnih oseb v dobro žiro računov in drugih računov imetnikov računov. 36 Prijava izplačil obsega: 1) številko pošte oziroma številko organizacijske enote agencije oziroma banke, 2) ime računa, v breme katerega se izplačuje, 3) številko računa, v breme katerega se izplačuje, 4) sklicevanje na številko (obremenitev), 5) šifro, 6) znesek, 7) ime izplačnika (pošte oziroma organizacijske enote agencije oziroma banke), 8) vrsto izplačil, 9) število izvršenih izplačil, 10) zaporedno številko prijave, 11) številko dnevnika, 12) žig in podpis izdajatelja, 13) kraj in datum izdaje. 37 Prijava izplačil ima dva izvoda: prijavo izplačil in sporočilo za arhiv. Organizacijska enota agencije oziroma pošta, ki je opravila izplačilo, dostavi prijavo izplačil skupaj s posamičnimi izplačilnimi dokumenti, na podlagi katerih je bilo opravljeno izplačilo, imetniku računa, katerega račun je obremenjen. Kadar banka uporablja ta obrazec za obračun prejetih vplačil prek svojega računa, se prijava izplačil skupaj s položnicami fizičnih oseb, ki vplačujejo na račune pravnih oseb, dostavi organizacijski enoti agencije, pri kateri se vodi žiro račun banke. Sporočilo za arhiv ostane pri agenciji kot dokument o knjiženju izplačanega zneska v breme navedenega računa oziroma o izvršenem obračunu. IV. IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV PLAČILNEGA PROMETA 38 Nalogodajalci izpolnijo hkrati vse izvode obrazcev plačilnega prometa in vse podatke na obrazcih, razen tistih, ki jih izpolnijo agencija, banke ali pošte: znak kontrole – likvidature, številko pošte in podatke o potrditvi vplačila oziroma izplačila gotovine. 39 Agencija, banke in pošte ne bodo sprejemale v izvršitev obrazcev plačilnega prometa, ki jih niso tiskale tiskarne s seznama tiskarn obrazcev plačilnega prometa, ki niso pravilno izpolnjeni, ki so nečitljivi, nepopolni ali na katerih so dopisani drugi podatki, ki niso predpisani. Nepravilno izpolnjen obrazec plačilnega prometa je obrazec, na katerem posamezni podatki niso na predpisani način vpisani v zanje predvidene prostore. Nečitljivo izpolnjen obrazec plačilnega prometa je obrazec, na katerem podatki niso čitljivo vpisani na vseh izvodih. Nepopoln obrazec plačilnega prometa je obrazec, na katerem niso vpisani vsi predpisani podatki. 40 Osnovno pravilo pri izpolnjevanju obrazcev plačilnega prometa je, da se besedilo vpiše na levo, številčni podatki pa na desno stran obrazcev plačilnega prometa. Pri izpolnjevanju besedila na levi strani obrazcev plačilnega prometa je treba upoštevati:

1. a)Pod besedami “Agencija Republike Slovenije za plačilni promet” se vpiše kraj, kjer je sedež organizacijske enote agencije, v kateri je obrazec predložen.
2. b)Nad besedami “ime in sedež nalogodajalca” oziroma “ime in sedež prejemnika” se vpiše ime oziroma skrajšano ime imetnika računa pri agenciji in kraj njegovega sedeža, kot je to vpisano v register imetnikov računov pri agenciji.
3. c)V “namen nakazila” se vpiše kratko besedilo, iz katerega je razviden namen oziroma podlaga za nakazilo denarnih sredstev, npr. plačilo fakture, prenos predujma, odplačilo posojila, plačilo obresti itd.
4. d)Obrazce plačilnega prometa podpisujejo za to pooblaščene osebe nalogodajalca, katerih podpisi so deponirani pri agenciji. Zbirni nalog za prenos podpiše pooblaščena oseba nalogodajalca samo na zadnji strani. Pri izpolnjevanju številčnih podatkov na desni strani obrazcev plačilnega prometa je treba upoštevati, da se številčni podatki izpisujejo samo z arabskimi številkami, brez posebnih oznak (poševnih črt, oklepajev idr.). Izjeme so: – uporaba vezaja (-) za povezovanje posameznih skupin podatkov pri številki računa in pri podatku o sklicevanju na številko obremenitve in odobritve, – uporaba zvezdice (*) ali enačaja (=) za označevanje začetka podatka o znesku, – uporaba vejice (,) za ločitev tolarjev od stotinov pri izpisovanju podatka o znesku. Posamezni številčni podatki v obrazcih plačilnega prometa se izpolnjujejo takole: 1. Podatek “številka” računa nalogodajalca in prejemnika plačila se vpiše točno tako, kot to določi organizacijska enota agencije, ki odpre račun. Številke računov vodi agencija v registru imetnikov računov. Npr.: 50100-601-13773, 50100-843-025-224. Skupine številčnih podatkov je treba ločiti z vezajem. 2. Podatek “znesek” se vpiše v tolarjih s stotini; tolarji se ločijo od stotinov z vejico (,). Pred zneskom se vpiše enačaj (=) ali zvezdica (*), npr. *678.235,00. V predvideni prostor “skupaj tolarjev” na zbirnem nalogu za prenos se vpiše skupni znesek vseh nalogov z ene strani. Če ima zbirni nalog za prenos dve strani ali več, se vpiše skupni znesek vseh strani na zadnji strani zbirnega naloga za prenos v predvideni prostor “skupaj tolarjev po zbirnem nalogu”. 3. Podatek “datum valutacije” je šestmestni podatek, ki pomeni datum (dan, mesec, leto), ko naj bi agencija izvršila predloženi plačilni nalog. Podatek izpolni nalogodajalec v obliki DDMMLL. Podatek se vpiše samo na obrazcih plačilnega prometa, katerih datum izvršitve je poznejši od datuma predložitve obrazca plačilnega prometa agenciji. 4. Podatek “šifra” je sestavljen iz treh polj. Podatek v prvem polju se imenuje “oznaka za zvezo” in ga izpolni agencija. Izjema sta le oznaki za zvezo 40 in 88. Oznako za zvezo 40 izpolni nalogodajalec, ko nakazuje tolarsko protivrednost deviz, ne glede iz katerega naslova. Oznako za zvezo 88 pa vpiše nalogodajalec na posamičnih plačilnih nalogih, predloženih na magnetnem mediju. Podatek v drugem polju se imenuje “šifra izdatkov”, podatek v tretjem polju pa “šifra prejemkov”. Podatek v drugem in tretjem polju izpolni nalogodajalec. Ko nalogodajalec agenciji predloži zbirni nalog za prenos skupaj z magnetnim medijem, vpiše šifro izdatkov in šifro prejemkov za vse posamične plačilne naloge v zbirnem nalogu za prenos in na magnetnem mediju. Nalogodajalec izpolni šifre izdatkov in šifre prejemkov na podlagi navodila o izvajanju mesečnega statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in izdatkih z računov, ki jih vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (PI), (Uradni list RS, št. 70/95, 1/96, 25/97 in 7/98). Šifre izdatkov oziroma šifre prejemkov so podlaga za računalniški izpis tipskega besedila namena nakazila, ki ga agencija zagotovi pravnim osebam v dokumentaciji o opravljenem plačilu. Oznake za zvezo, šifre izdatkov in šifre prejemkov se vpišejo na obrazce plačilnega prometa tako za plačila med pravnimi osebami, ki imajo račune v isti organizacijski enoti agencije, kot za plačila med pravnimi osebami, ki imajo račune v različnih organizacijskih enotah agencije. 5. Podatek “sklicevanje na številko obremenitve” je podrobnejša informacija nalogodajalcu o opravljenem plačilu. Uporablja se predvsem, kadar nalogodajalec nakazuje sredstva v imenu in na račun druge osebe in ko računalniško knjiži podatke o opravljenem plačilnem prometu, ki jih od agencije prejme na magnetnih medijih. Način določitve in izpolnjevanja tega podatka je popolnoma enak določitvi in izpolnjevanju podatka “sklicevanja na številko odobritve”. 6. Podatek “sklicevanje na številko odobritve” vpiše nalogodajalec na podlagi podatka, ki mu ga sporoči prejemnik plačila. Namen tega podatka je, da prejemnik plačila, ob prejemu denarnih sredstev na svoj račun, dobi podrobno informacijo o vplačniku in namenu nakazila (številka plačane fakture, številka situacije, oznaka dolžnika ipd.). Ker ta podrobnejša informacija o vplačniku in namenu nakazila služi prejemniku plačila, mora prejemnik določiti njen standardizirani številčni zapis in ga sporočiti nalogodajalcu, ki ga mora vpisati na obrazec plačilnega prometa. Standardizirana oblika zapisa daje pravnim osebam 14 možnosti za številčno opredelitev informacije o nakazilu. Opis standardizirane oblike zapisa podatka “sklicevanje na številko obremenitve” in “sklicevanje na številko odobritve” je v pregledu in vsebini osnovnih modelov za sklicevanje na številko obremenitve in odobritve ter pojasnilih za njihovo uporabo, PRILOGA 2 tega navodila. 41 Nalogodajalec za dva ali več plačilnih nalogov v breme istega računa agenciji predloži tudi konsignacijo (popis zneskov s posamičnih plačilnih nalogov in njihov seštevek). Nalogodajalec lahko predloži agenciji tudi naloge, z različnimi datumi valutacije, vendar v ločenih konsignacijah po datumih izvršitve. V. KRITERIJI USTREZNOSTI DOBAVITELJEV ZA TISKANJE OBRAZCEV PLAČILNEGA PROMETA 42 Obrazce plačilnega prometa lahko tiskajo vse tiskarne s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo zahteve iz tega navodila. Tiskarne morajo dokazati, da izpolnjujejo temeljne kriterije usposobljenosti, ki so: – razpoložljive tehnične zmogljivosti za proizvodnjo obrazcev plačilnega prometa, – ekonomska sposobnost in garancija za preskrbo s papirjem standardne kakovosti za izdelovanje obrazcev plačilnega prometa, – tiskanje vseh obrazcev plačilnega prometa v skladu z vsebino in drugimi predpisanimi standardi, določenimi v tem navodilu, – organizirana mreža in distribucija obrazcev plačilnega prometa za zadovoljevanje potreb organizacijskih enot agencije ter pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prometom teh obrazcev, – tiskanje obrazcev v jezikih narodnih skupnosti. Tiskarne morajo agenciji predložiti izjavo o ustreznosti v skladu z zahtevami standarda SLS EN 45014 in certifikat o ustreznosti obrazcev plačilnega prometa, oziroma certifikat za sistem kakovosti v skladu z zahtevami standarda SLS ISO 9001. Agencija na osnovi te dokumentacije tiskarne vpiše na seznam tiskarn obrazcev plačilnega prometa. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 9/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 43 Z dnem, ko začne veljati to navodilo prenehajo veljati navodilo o obliki, vsebini in uporabi enotnih obrazcev za opravljanje plačilnega prometa v državi prek Službe družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 51/84, s spremembami in dopolnitvami), sklep o načinu in pogojih za izdajanje in tiskanje enotnih obrazcev za opravljanje plačilnega prometa v Republiki Sloveniji (Vestnik SDK, št. 1/92), točke od 4 do 92 navodila za sprejem, kontrolo pravilnosti in izvrševanje plačilnih nalogov v plačilnem prometu v Službi družbenega knjigovodstva (Glasnik SDK, št. 16/86, s spremembami in dopolnitvami) in navodilo o načinu izračunavanja in enotni uporabi kontrolne številke za kontrolo pravilnega vpisovanja podatkov v Službi družbenega knjigovodstva (Glasnik SDK, št. 14/84). Ne glede na določila iz prejšnjega odstavka se, do sprejema posebnega pravilnika o poslovanju s čeki, uporabljajo določila navodila o obliki, vsebini in uporabi enotnih obrazcev za opravljanje plačilnega prometa v državi prek Službe družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 51/84, s spremembami in dopolnitvami), ki se nanašajo na ček – obrazec št. 20 SDK in obračunski ček – obrazec št. 45 SDK. 44 Obrazci plačilnega prometa, ki so bili v veljavi do uveljavitve tega navodila se lahko uporabljajo v plačilnem prometu prek agencije najdalj šest mesecev po uveljavitvi tega navodila, razen obrazca št. 20 SDK in obrazca št. 45 SDK, za katera velja določilo drugega odstavka prejšnje točke. 45 Ne glede na določila 42. točke tega navodila, lahko tiskarji, pooblaščeni za tiskanje obrazcev plačilnega prometa na podlagi pooblastila generalnega direktorja SDK, št. 096-28/92, z dne 2. 10. 1992 (Vestnik SDK, št. 3/92) in pogodbe o tiskanju obrazcev plačilnega prometa, sklenjene med SDK in pooblaščenimi tiskarji, tiskajo obrazce plačilnega prometa po tem navodilu še eno leto po uveljavitvi tega navodila. 2. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 34/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 46 Dokler pristojne institucije v Republiki Sloveniji ne bodo izdajale certifikatov o ustreznosti obrazcev plačilnega prometa iz tretjega odstavka 42. točke tega navodila, lahko tiskarne, ki za tiskanje obrazcev plačilnega prometa izpolnjujejo pogoje iz 4. točke ter iz prvega in drugega odstavka 42. točke tega navodila, predložijo agenciji izjavo o ustreznosti v skladu z zahtevami standarda SLS EN 45014. 3. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o obliki vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS, št. 19/97) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 47 Agencija imetnikom računov ne zagotavlja obvestil o opravljenem plačilnem prometu na originalnih obrazcih plačilnega prometa, ampak jim zagotavlja računalniški izpis teh podatkov na papirju oziroma v računalniški obliki. Izjeme so primeri, ko agencija izstavi interni nalog za prenos in ko rešuje reklamacije. 48 Obrazci plačilnega prometa, na katere se nanašajo spremembe iz tega navodila, se lahko uporabljajo v plačilnem prometu prek agencije do porabe zalog. Priloga 1: Zgledi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije RS za plačilni promet Agencija Republike Slovenije Priloga 2 za plačilni promet Pregled in vsebina osnovnih modelov za sklicevanje na številko obremenitve in odobritve ter pojasnila za njihovo uporabo ----------------------------------------------------------------- Številka modela Vsebina modela (razdelitev polja in pozicija kontrolnih številk v modelu) ----------------------------------------------------------------- 00 P1 - P2 - P3 01 (P1 - P2 - P3) K 02 P1 - (P2)K - (P3) K 03 (P1) K - (P2) K - (P3) K 04 (P1) K - P2 - (P3) K 05 (P1) K - P2 - P3 06 P1 - (P2 - P3) K 07 P1 - (P2) K - P3 08 (P1 - P2) K - (P3) K 09 (P1 - P2) K - P3 10 (P1) K - (P2 - P3) K 11 (P1) K - (P2) K - P3 12 (P1) K 55 (P1) K - P2 - P3 99* ----------------------------------------------------------------- * Uporablja agencija Pravna oseba sama, neodvisno od agencije, izbere številko modela in število podatkov, ki jih bo uporabljala za številčno označevanje vsebine sklicevanja na številko. Številka modela je dvomestni podatek, ki ga udeleženec v plačilnem prometu vpiše v predpolje podatka sklicevanja na številko. Podatek v polju sklicevanje na številko je lahko izpisan z enim, dvema ali s tremi podatki (P1 - P2 - P3). Podatki so ločeni z vezajem. Dolžina enega podatka je omejena na 12 številčnih znakov, tako da vsi trije podatki nimajo več kot 20 številčnih znakov, ne glede na število uporabljenih vezajev (eden ali dva). Če je vsebina sklicevanja na številko izkazana z enim podatkom velja, kot da je to podatek P1, če je izkazana z dvema podatkoma, sta to podatka P1 in P2. Podatka P2 in P3 se vpišeta brez vodilnih ničel. Kontrolna številka podatka (K) je zadnja številka v podatku ali v skupini podatkov in je njen sestavni del. Izračunana je po modulu 11. Izjema od navedenih pravil je struktura podatka v sklicevanju na številko v primerih, ko udeleženec v plačilnem prometu kot plačilni nalog uporablja posebno položnico oziroma posebno nakaznico v skladu z navodilom o obliki, vsebini in uporabi posebne položnice in posebne nakaznice ter o načinu poravnavanja obveznosti pri matični banki s trajnim nalogom, direktno obremenitvijo in direktno odobritvijo (Uradni list RS, št. 22/97, 32/97 in 69/98). V teh primerih lahko ima podatek v sklicevanju na številko le eno skupino podatkov P1 z največ 13 številčnimi znaki, kjer je zadnja številka v podatku kontrolna številka (K) in je sestavni del podatka. Kontrolna številka je izračunana po modulu 11. Izbira modela je odvisna od odločitve udeleženca v plačilnem prometu, kateri podatki (P) v informaciji morajo biti pod računalniško kontrolo (Pn)K. Model 00* se uporablja, ko podatki nimajo kontrolne številke. Model 01* se uporablja, ko imajo podatki skupno kontrolno številko. Model 02 se uporablja, ko imata podatka P2 in P3 ločeno kontrolno številko. Podatek P1 nima kontrolne številke. Model 03 se uporablja, ko imajo podatki P1, P2 in P3 ločeno kontrolno številko. Model 04 se uporablja, ko imata podatka P1 in P3 ločeno kontrolno številko. Podatek P2 nima kontrolne številke. Model 05 se uporablja, ko ima podatek P1 kontrolno številko. Podatka P2 in P3 nimata kontrolne številke. Model 06 se uporablja, ko imata podatka P2 in P3 skupno kontrolno številko. Podatek P1 nima kontrolne številke. Model 07 se uporablja, ko ima podatek P2 kontrolno številko. Podatki P1 in P3 nimata kontrolne številke. Model 08 se uporablja, ko imata podatka P1 in P2 skupno kontrolno številko. Podatek P3 ima ločeno kontrolno številko. Model 09 se uporablja, ko imata podatka P1 in P2 skupno kontrolno številko. Podatek P3 nima kontrolne številke. Model 10 se uporablja, ko ima podatek P1 ločeno kontrolno številko. Podatka P2 in P3 imata skupno kontrolno številko. Model 11 se uporablja, ko imata podatka P1 in P2 ločeni kontrolni številki. Podatek P3 nima kontrolne številke. Model 12 se uporablja za vsa plačila s posebno položnico oziroma posebno nakaznico v skladu z navodilom iz šestega odstavka te priloge. Model 55 se uporablja, ko udeleženec v plačilnem prometu z enim plačilnim nalogom poravnava več različnih obveznosti istemu upniku. V tem primeru dolžnik pošlje upniku seznam (specifikacijo) opravljenih plačil na način, ki sta se zanj dogovorila z upnikom. Model 99 uporablja agencija za potrebe računalniške obdelave podatkov plačilnega prometa. Izračun kontrolne številke z uporabo modula 11 se opravi takole: - posamezne številke v podatku za katerega se izračunava kontrolna številka, se pomnoži s ponderjem, začne se s številko 2, nadaljuje z desne proti levi strani podatka, - zmnožki številk in ponderjev se seštejejo, seštevek pa deli s številko 11, - ostanek pri delitvi se odšteje od številke 11, dobljeni rezultat je kontrolna številka (K). Če je rezultat 10, je kontrolna številka 0 (ničla). Številčnih podatkov, pri katerih je seštevek zmnožkov posameznih številk in ponderjev deljiv s številko 11 (rezultat = 11, kontrolna številka pa 0), agencija ne priporoča. Primeri izračuna kontrolne številke:
5. a)podatek 1 0 2 6 7 4 ponder 7 6 5 4 3 2 ------------------------- seštevek zmnožkov 7 + 0 + 10 + 24 + 21 + 8 = 70 delitev seštevka z 11 70: 11 = 6 (ostanek 4) kontrolna številka 11- 4 = 7 (kontr. št. = 7) podatek s kontrolno številko 1 0 2 6 7 4 7
6. b)podatek 1 4 ponder 3 2 seštevek zmnožkov 3 + 8 = 11 ------- delitev seštevka z 11 11 : 11 = 1 (ostanek 0) kontrolna številka 11 - 0 = 11 (kontr. št. = 0) podatek s kontrolno številko 1 4 0
7. c)podatek 5 4 ponder 3 2 ------- seštevek zmnožkov 15+ 8 = 23 delitev seštevka z 11 23 : 11 = 2 (ostanek 1) kontrolna številka 11 - 1 = 10 (kontr. št. 0). podatek s kontrolno številko 5 4 0 Kontrolna številka je enomestna; vpiše pa se kot zadnja številka v podatku za katerega se izračunava, in je sestavni del tega podatka. Pravna oseba pri organizacijski enoti agencije dobi številčne podatke z izračunano kontrolno številko po modulu 11 za številke od 0001 do 9999, ki jih lahko uporabi za svoje potrebe pri določanju podatka "sklicevanje na številko". Pravna oseba lahko pri organizacijski enoti agencije, v zameno za prazno PC disketo, dobi tudi računalniški program za izračun in izpis kontrolnih številk po modulu 11. * Uporaba modela priporočljiva za udeležence z manjšim obsegom plačilnega prometa. Kazalo Na vrh