Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1999, stran 336.

Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), minister za zdravstvo predpisuje P R O G R A M imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1999 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1999 opredeljuje naslednje programe: Program imunoprofilakse za predšolske otroke; Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente; Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka; Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim; Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva; Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu; Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim. SPLOŠNE DOLOČBE 1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev. 2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ). Koordinatorje in cepitelje imenuje minister za zdravstvo. Seznam koordinatorjev cepljenja ter zdravnikov cepiteljev je sestavni del tega programa. 3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja neprekinjeno čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje. Indikacijo za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja postavi IVZ. 4. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa. To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih. Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom. Obvezno je preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom: – pred vstopom v vse vrste kolektivov; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku; – ob epidemiološki situaciji, ki jo postavi IVZ. 5. Izvajanje imunoprofilakse se organizira tako, da ni možen prenos okužbe na ljudi in v okolje s tem, da se prepreči prenos med delom in pri ravnanju z infektivnimi odpadki. 6. Prostor in oprema, kjer se izvaja imunoprofilaksa morata ustrezati sanitarno tehničnim in higienskim zahtevam, ki veljajo za javne zdravstvene zavode in zasebne zdravnike. 7. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih za območje Republike Slovenije nabavlja, skrbi za kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ. 8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo ter mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje ter pogoje dobre skladiščne prakse. Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ. 9. Imunoprofilaksa se opravlja skladno z navodili in priporočili, ki jih izda IVZ. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej. Pri imunoprofilaksi oziroma testiranju s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije. 10. S kužnim materialom, ki nastane ob imunoprofilaksi se ravna skladno z navodilom o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Neuporabljene preparate se z zapisnikom vrne IVZ-ju. 11. Vodenje evidenc: Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju. Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica). Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ-ju. Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje in tuberkulinsko testiranje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ-ju. IVZ poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi in rezultatih tuberkulinskega testiranja Bolnišnici Golnik, Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo. O analizi rezultatov tuberkulinskega testiranja poroča Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo IVZ-ju. 12. O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register za stranske pojave, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana. 13. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov: Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih: – 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi, davici, tetanusu in hepatitisu B; – 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu. 14. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1999 ZA PREDŠOLSKE OTROKE 1. OBVEZNO CEPLJENJE PROTI: tuberkulozi davici tetanusu oslovskemu kašlju otroški paralizi ošpicam mumpsu rdečkam 1.a CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: klopnemu meningoencefalitisu tifusu hemofilusu influence tipa b hepatitisu A meningokoknim infekcijam pnevmokoknim infekcijam gripi noricam 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1. CEPLJENJE 1.1.Cepljenje proti tuberkulozi Cepljenje se opravi z 1 odmerkom BCG cepiva. 1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti. Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti. Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti. Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa. 1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. 1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 1998 od dopoljnjenih treh mesecev starosti dalje; za otroke, rojene v letu 1999, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. – za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev. Otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu (dT cepivo). 1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja. Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom dT 1 leto od dneva popolnega cepljenja. Revakcinira se z 1 odmerkom cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (otroci z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist. 1.3.1. Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 1998 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 1999, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. – za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ. Cepljenje z živim oralnim polio cepivom: Daje se 3 odmerke cepiva v presledku najmanj 42 dni. Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke. Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom: Daje se 2 odmerka cepiva v presledku najmanj enega meseca. 1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju (to je po tretjem odmerku živega cepiva oziroma drugem odmerku mrtvega) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani. Daje se 1 odmerek živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco ali v primeru imunodeficience pri družinskih članih pa 1 odmerek mrtvega cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. 1.4. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. 1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1998 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.4.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti, previsok delež dovzetnih pri otrocih te starosti), kar je ugotovil IVZ. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.5 Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam. Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti. Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.a CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: 1a.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh do petih letih. 1a.2. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1a.3. Cepljenje proti hemofilusu influence tipa b Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence, ki vsebuje tip b. Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglotitisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tipa b, postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost otroka, določa proizvajalec cepiva. 1a.4. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. 1a.5. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 1a.6. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij (osebe z asplenijo, pred ali po splenektomiji, pred ali po presaditvi kostnega mozga ipd.) postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1a.7. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo kronične kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno ali druge presnovne bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko pomanjkljivost itd. Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov, ki jih določa proizvajalec cepiva glede na starost otroka in predhodna cepljenja. 1a.8. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Indikacijo za cepljenje otrok, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami (otroci z akutno levkemijo, otroci med jemanjem imunosupresivne terapije zaradi malignih obolenj ali težjih kroničnih bolezni, otroci pred presaditvijo organov, otroci s težjimi kroničnimi boleznimi), postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za: – novorojenčke HBsAg pozitivnih mater; – otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – otroke na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike. Otroci morajo biti cepljeni po shemi 0,1,6, razen otrok pred začetkom dialize ter otrok s slabšim imunskim odzivom, ki so cepljeni po shemi 0,1,2,6. Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno koncentracijo cepiva. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12-ih urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B takoj po rojstvu oziroma v prvih 12-ih urah po rojstvu na način ter v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje je obvezno: – za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi. Daje se štiri odmerke cepiva in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21) Otroci prejmejo hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini. Glede na eventuelno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato otrok prejme le manjkajoče doze. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju za otroke, mlajše od 5 let ali 2 odmerka dT cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti. Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva -na dve različni mesti- tudi humani antitetanusni imunoglobulin. Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 odmerka cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 odmerek cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje. 3. POSEBNE DOLOČBE 3.1. Podatki o obveznikih Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, Sektor za državljanska stanja, Oddelek za centralni register prebivalstva, preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema in zbira s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000. 3.2. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ-ju. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju. Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.12.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE 1. OBVEZNO CEPLJENJE PROTI: ošpicam mumpsu rdečkam davici tetanusu otroški paralizi hepatitisu B 1.a. CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: tifusu klopnemu meningoencefalitisu pnevmokoknim infekcijam gripi noricam hepatitisu A meningokoknim infekcijam 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. 1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo 1. razred osnovne šole. Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu, lahko sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali s cepljenjem proti hepatitisu B. 1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni. 1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti, previsok delež dovzetnih pri otrocih in mladini te starosti), kar je ugotovil IVZ. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Daje se 1 odmerek cepiva. Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. Učenci v 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni. Daje se 3 odmerke cepiva in sicer 2 odmerka v presledku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa po enem letu. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (učenci, dijaki in študenti z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist. Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Daje se 1 odmerek cepiva. Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi v 1. razredu sočasno s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s cepljenjem proti hepatitisu B, v 7. razredu pa sočasno s cepljenjem proti davici in tetanusu. Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni. Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 odmerka mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče odmerke. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva. Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo 1. razred osnovne šole. Daje se 3 odmerke cepiva. Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 10 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu. Bazično cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepljenje zamudnikov, starejših od 10 let, se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov proteina površinskega antigena v 1,0 ml cepiva. 1.5. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu (Tetanus toxoid). Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole. Daje se 1 odmerek cepiva. Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva. 1.6. Cepljenje proti davici Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle. Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.a. CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: 1a.1. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ. Daje se1 odmerek cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja nevarnost okužbe. 1a.2. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1a.3. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 5 let. 1a.4. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo zlasti za učence, dijake in študente, ki imajo kronične kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno ali druge presnovne bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko pomanjkljivost itd. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen. 1a.5. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist. 1a.6. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. 1a.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom. Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.

1. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.4.) za: – učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka; – študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s spolnimi boleznimi. Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojnim odmerkom cepiva po shemi 0,1,2,6.
2. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4-ih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse. Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 10 I.E., ne glede na imunološki status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. 2.2.1. Cepljenje proti steklini
3. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline. Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
4. b)Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Daje se 4 odmerke cepiva in sicer prva 2 odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima odmerkoma cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini. Glede na eventuelno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z enim, dvemi ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe. Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti manjkajoča cepljenja. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu (Tetanus toxoid) ali s cepivom proti tetanusu in davici (dT). Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali od revakcinacije. Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezen odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 odmerka cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer za: – učence, dijake in študente, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, ki prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina; – učence, dijake in študente, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), ki prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu. 3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 3.1.Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1999/2000 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole. 3.2.Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v šolskem letu 1999/2000 v 1. letu študija. Tuberkulinsko testiranje izvajajo zdravniki v pljučnih dispanzerjih in zdravniki v šolskih oziroma študentskih ambulantah ter zasebni zdravniki. 4. POSEBNE DOLOČBE 4.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja razen predpisanega v 4. točki splošnih določb: – dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim. 4.2. Izvajanje cepljenja Cepljenje študentov, ki so pri opravljanju praktičnega dela izpostavljeni okužbi s povzročitelji nalezljivih bolezni, opravljajo Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter šolski zdravniki v javnih zavodih. Te ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator. 5. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ-ju. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju. Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA ZA LETO 1999 1. CEPLJENJE PROTI: klopnemu meningoencefalitisu 1.a CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: davici tetanusu otroški paralizi ošpicam mumpsu rdečkam tifusu gripi hepatitisu A meningokoknim infekcijam 2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva. Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske v času služenja vojaškega roka oziroma neposredno pred odpustom. 1.a CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: 1a.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe (
5. d)ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe. Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega statusa. 1a.2. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva. Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. 1a.3. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 odmerka mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov. 1a.4. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi monovalentnimi cepivi. 1a.4.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1a.4.2. Cepljenje ali revakcinacija-ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk, previsok delež dovzetnih), ki jih je ugotovil IVZ. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1a.5. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Daje se 1 odmerek cepiva. 1a.6. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka. Daje se 1 odmerek cepiva vsako jesen. 1a.7. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. 1a.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje. Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v enem mesecu po pričetku služenja vojaškega roka. 3. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja razen predpisanega v 4. točki splošnih določb: – ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice. 4. FINANCIRANJE Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 1999 se financira iz državnega proračuna. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1999 1. CEPLJENJE PROTI: davici gripi tetanusu hepatitisu A hepatitisu B klopnemu meningoencefalitisu meningokoknemu meningitisu ošpicam rdečkam steklini tifusu otroški paralizi noricam mumpsu 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe. 1.2. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.3. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A in za osebe, ki pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To so osebe, ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih javne prehrane. Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo. Cepi se s odgovarjajočim številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe. 1.5. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepi se s odmerki cepiva po shemi 0,1,6 ali 0,1,2,12. 1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravlja na 3 do 5 let dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.8. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.9. Cepljenje proti rdečkam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam. Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.10. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 1.11. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij). Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.12. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize. Če osebe še niso bile cepljene ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se opravi bazično cepljenje. Če so osebe že bile cepljene in je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva. 1.13. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Cepljenje proti noricam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 2 odmerka cepiva. 1.14. Cepljenje proti mumpsu Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu. Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 1 odmerek cepiva. 2. POSEBNE DOLOČBE 2.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 2.2. Obveznost cepljenja Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Območni koordinator določi prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje. 3. FINANCIRANJE Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1999 ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA 1. CEPLJENJE PROTI: davici gripi klopnemu meningoencefalitisu ošpicam pnevmokoknim infekcijam tifusu hepatitisu A meningokoknim infekcijam 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.2. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, aterosklerozo, prirojeno, pridobljeno ali iatrogeno imunsko pomanjkljivost. Cepi se z 1 odmerkom cepiva vsako jesen. 1.3. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.4. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. 1.4.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ. 1.4.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami in so stare do 35 let, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.5. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam. Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Cepljenje je zlasti priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, osebe s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, osebe s kroničnimi obolenji ledvic, jeter, za sladkorne bolnike, za splenektomirane ter osebe z imunodeficienco. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.6. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa. Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi IVZ. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.7. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
6. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za: – osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje. Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno število odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,6.
7. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4-ih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse. Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 10 I.E., ne glede na imunološki status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Daje se 4 odmerke cepiva in sicer prva 2 odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima odmerkoma cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini. Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini. Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT) ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
8. a)Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali je od cepljenja preteklo več kot 10 let.
9. b)Postekspozicijsko cepljenje Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih. Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali od revakcinacije. Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu. Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 odmerka cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu oziroma proti tetanusu brez seroprofilakse. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer: – osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina; – osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu. 3. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ-ju. Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (drugi odstavek točke 1.3.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.2.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpoljnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA LETO 1999 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU 1. CEPLJENJE PROTI: davici tetanusu gripi hepatitisu A hepatitisu B klopnemu meningoencefalitisu meningokoknemu meningitisu otroški paralizi rumeni mrzlici steklini tifusu koleri 2. KEMOPROFILAKSA PROTI: malariji 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let. Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa. 1.2. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT). Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking). Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa. 1.3. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi. Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A. Cepi se s odgovarjajočim številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca. 1.5. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom. Potnike nad 10 let starosti se cepi s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva. Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B. Daje se 3 odmerke cepiva po shemi 0,1,6 ali 4 odmerke po shemi 0,1,2,12. 1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo s klopnim meningoencefalitisom. Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi). Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen. 1.8. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let. Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo z otroško paralizo. Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva. 1.9. Cepljenje proti rumeni mrzlici Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno: – za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen; – za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni. Daje se 1 odmerek cepiva. Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let. Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le IVZ in Zavod za zdravstveno varstvo Koper. 1.10. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali. Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje. Cepljenje proti steklini opravljajo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo. 1.11. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1.12. Cepljenje proti koleri Cepljenje se opravi s cepivom proti koleri. Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo. 2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja. Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo. 3. IZVAJANJE CEPLJENJA Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravlja IVZ in pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. 4. FINANCIRANJE Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki. PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1999 1. KEMOPROFILAKSA PROTI: koleri tuberkulozi škrlatinki gnojnemu meningitisu gripi HIV/aids 1. KEMOPROFILAKSA 1.1 Kemoprofilaksa proti koleri Daje se ustrezne doze doksiciklina. Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere. 1.2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev, razen za osebe iz druge alinee, kjer traja kemoprofilaksa 1 leto. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna: – za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč; – za HIV pozitivne osebe, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z reakcijo 5 mm ali več; – za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza); – za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni; – za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci). 1.3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni. Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna: – za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico; – ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo. 1.4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu Daje se ustrezne doze rifampicina. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za: – osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo; – ob pojavu meningokoknega meningitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z IVZ. 1.4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni. 1.4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni. 1.5. Kemoprofilaksa proti gripi Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe. Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito: – oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti; – oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja; – oseb z slabšim imunskim odzivom; – oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene. 1.6. Kemoprofilaksa proti HIV/aids Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje infektolog. 2. POSEBNE DOLOČBE Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi in HIV-AIDS, odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo. Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini. 3. FINANCIRANJE Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. KOORDINATORJI CEPLJENJA NACIONALNI KOORDINATOR: prim. mag. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA: mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje; Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica; Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper; Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj; prim. Mirjana Stantić Pavlinić, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana; mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota; Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto; Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA IN TUBERKULINSKEGA TESTIRANJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE Celje Brežice Marko Lipovšek zasebna otroška ambulanta Zlatka Zupančič šolski dispanzer Celje Jelena Benčina-Stepišnik otroški dispanzer Mojca Kosi-Jereb otroški dispanzer Jelena Zupanc otroški dispanzer Frida Pečnik-Rojnik otroški dispanzer Marija Planinšek-Bojovič otroški dispanzer Lucija Gobov otroški dispanzer Zora Brumen-Bratanič šolski dispanzer Marija Žabkar-Rančigaj šolski dispanzer Vojnik Jana Govc-Eržen otroški in šolski dispanzer Štore Erika Povh-Jesenšek otroški in šolski dispanzer Laško Nada Dogša otroški in šolski dispanzer Rimske Toplice Mateja Belej otroški in šolski dispanzer Marko Ratej otroški in šolski dispanzer Radeče Ksenja Kozorog otroški in šolski dispanzer Mozirje Karmen First zasebna otroška in šolska ambulanta Gornji Grad Irena Blažič-Lipnik otroški in šolski dispanzer Ljubno Goran Dubajič otroški in šolski dispanzer Luče Anton Žuntar zasebna otroška in šolska ambulanta Nazarje Ida Kramar-Pustoslemšek otroški in šolski dispanzer Sevnica-Krmelj Irena Kolman otroški in šolski dispanzer Danica Grobolšek otroški in šolski dispanzer Slovenske Konjice Damir Dabranin otroški in šolski dispanzer Irena Klančnik-Unuk zasebna otroška in šolska ambulanta Loče Božidar Pahljina zasebna otroška ambulanta Irena Klančnik-Unuk zasebna šolska ambulanta Vitanje Bojan Ribič otroški in šolski dispanzer Šentjur Terezija Prebil zasebna otroška ambulanta Draga Kovač zasebna šolska ambulanta Planina Janez Šmid otroški in šolski dispanzer Šmarje Danica Knapič otroški dispanzer Anica Smole šolski dispanzer Rogaška Slatina Matej Slivnik otroški in šolski dispanzer Rogatec Anica Lončar otroški dispanzer Matej Slivnik šolski dispanzer Podčetrtek Bojana Gobec otroški in šolski dispanzer Bistrica ob Sotli Franc Božiček otroški in šolski dispanzer Kozje Brankica Bilič otroški in šolski dispanzer Velenje Nada Jonko otroški dispanzer Margareta Seher-Zupančič otroški dispanzer Marija Vidovič otroški dispanzer Marjanca Sreš-Žerdin šolski dispanzer Irena Gusič šolski dispanzer Barbara Vrečko-Ležajič šolski dispanzer Šoštanj Drago Kunej otroški in šolski dispanzer Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer Šmartno ob Paki Jovan Stupar otroški in šolski dispanzer Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer Žalec Eva Dolničar otroški in šolski dispanzer Suzana Justinek otroški in šolski dispanzer Polzela Vlasta Matjaž otroški in šolski dispanzer Prebold Eva Dolničar otroški dispanzer Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer Vransko Eva Dolničar otroški dispanzer Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer Nova Gorica Ajdovščina Katja Šoštarič-Likar otroški dispanzer Marjetka Božič-Čeh šolski dispanzer Tadeja Krapež šolski dispanzer Vipava Bogomila Puc-Vidrih šolski dispanzer Vlasta Iljič-Brecelj otroška posvetovalnica Nova Gorica Martina Trobec otroški dispanzer Nada Gortnar-Gorjan otroški dispanzer Tone Gortnar šolski dispanzer Valter Boltar šolski dispanzer Nevenka Harej šolski dispanzer Šempeter Lilijana Besednjak-Kocijančič otroški dispanzer Jadranka Ljubetič šolski dispanzer Miren Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica Dobrovo Vera Tomšič-Vuksanovič otroška posvetovalnica Kanal Nada Merljak otroška posvetovalnica Tolmin Marjetka Žefran-Drole otroški dispanzer Breda Miklavič šolski dispanzer Koper Koper Marta Semič-Maršič otroški dispanzer Nada Rončevič otroški dispanzer Lučka Rupert-Sajinčič otroški dispanzer Metka Bem otroški dispanzer Jasna Jenko šolski dispanzer Ružica Koterle šolski dispanzer Orhideja Dimc šolski dispanzer Melanija Kocjan šolski dispanzer Irena Primožič-Koradin šolski dispanzer Vanda Hempt šolski dispanzer Izola Lejla Hercegovac otroški dispanzer Marisa Višnjevec-Tuljak šolski dispanzer Milena Oblak-Juh šolski dispanzer Lucija Zvezdana Rostan zasebni otroški dispanzer Livija Sabadin zasebni otroški dispanzer Vesna Lazar-Danev zasebni šolski dispanzer Ilirska Bistrica Ivica Smajla otroški dispanzer Odineja Komen otroški dispanzer Ivan Kauzlarič šolski dispanzer Postojna Barbara Rijavec-Primc otroški dispanzer Silvana Žnidaršič-Šajn otroški dispanzer BernardaValentič-Krajnik šolski dispanzer Mirjam Grmek zasebna otroški in šolski dispanzer Sežana Franc Tozon otroški dispanzer Miran Fakin otroški dispanzer Ivan Masič otroški dispanzer Sergej Tibljaš otroški dispanzer Jožica Mugoša šolski dispanzer Breda Prunk-Franetič šolski dispanzer Kranj Jesenice Tatjana Veber otroški in šolski dispanzer Jelena Šolar otroški in šolski dispanzer Milena Pogačnik otroški in šolski dispanzer Andreja Svete otroški in šolski dispanzer Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer Kranj Neda Gizdavčič otroški dispanzer Marlena Belehar otroški dispanzer Alenka Ješe otroški dispanzer Dušan Golob otroški dispanzer Jana Jezeršek šolski dispanzer Marjeta Kuburič šolski dispanzer Katka Kordeš-Pešak šolski dispanzer Eva Torkar šolski dispanzer Marija Žen-Škerjanec šolski dispanzer Aleš Paternoster zasebna otroška in šolska ambulanta Radovljica Lucija Baumgartner otroški dispanzer Marija Poženel šolski dispanzer Bled Albina Alijeski otroški dispanzer Bernarda Ferjan otroški in šolski dispanzer Bohinjska Bistrica Jaka Bahun otroški in šolski dispanzer Škofja loka Štefka Križnar otroški in šolski dispanzer Gorenja vas Urška Omejc otroški in šolski dispanzer Železniki Vera Šarf otroški in šolski dispanzer Žiri Alenka Pokorn otroški in šolski dispanzer Tržič Hermina Dolinar-Krese otroški in šolski dispanzer Majda Cergolj šolski dispanzer Ljubljana Cerknica Metka Kavčič-Obreza otroški in šolski dispanzer Dušan Baraga otroški in šolski dispanzer Lidija Šmalc otroški in šolski dispanzer Domžale Janez Grošelj otroški dispanzer Breda Šušteršič otroški dispanzer Janez Vasle otroški in šolski dispanzer Irena Klemenčič otroški in šolski dispanzer Mira Ažman šolski dispanzer Snežna Cerar-Mazi šolski dispanzer Marko Pipp šolski dispanzer Alenka Goršek zasebna otroška in šolska ambulanta Aleksander Tršinar zasebna otroška ambulanta Irena Pretnar zasebna otroška ambulanta Grosuplje Mojca Kos otroški dispanzer Mojca Štepec šolski dispanzer Štefka Zaviršek otroški in šolski dispanzer Hrastnik Breda Urbanc-Zorčič otroški dispanzer Janja Stošicky šolski dispanzer Idrija Neda Krapš-Petek otroški dispanzer Majda Troha šolski dispanzer Ivančna Gorica Gregor Caserman otroški in šolski dispanzer Ksenija Zupet otroški in šolski dispanzer Kamnik Vladimir Breznik otroški dispanzer Slavko Novak otroški in šolski dispanzer Martina Bernot otroški in šolski dispanzer Dušan Stare šolski dispanzer Terezija Ftičar šolski dispanzer Vlasta Kunaver otroški in šolski dispanzer Dianna Jones otroško in šolsko varstvo Kočevje Vida Škrabar-Amon otroški dispanzer Bojan Štefančič šolski dispanzer Lidija Odorčič zasebna otroška in šolska ambulanta Litija Marija Kralj-Jančar otroški in šolski dispanzer Majda Samastur otroški dispanzer Milojka Juteršek otroški in šolski dispanzer Marija Sikošek šolski dispanzer Ljubljana Bežigrad Simona Gradišek otroški dispanzer Marija Klugler-Bricelj otroški dispanzer Alenka Ramovš-Skledar otroški dispanzer Ksenija Jelenc otroški dispanzer Dolores Pečar-Brinovec otroški dispanzer Tanja Tratnik otroški dispanzer Majda Klinar šolski dispanzer Andreja Kumer-Lakner šolski dispanzer Šarlota Starc šolski dispanzer Irena Kržišnik šolski dispanzer Alenka Žagar-Slana šolski dispanzer Nuška Gvid šolski dispanzer Darja Mikec zasebna otroška ambulanta Ljubljana Center Metka Potokar-Krajnik otroški dispanzer Zdenka Goluh otroški dispanzer Matej Kunaver otroški dispanzer Angela Turk otroški dispanzer Marjeta Hribar šolski dispanzer Marjeta Homan šolski dispanzer Darja Rus šolski dispanzer Mojca Pisanski šolski dispanzer Danijela Zabukovec šolski dispanzer Daniela Kastelic-Lapanje šolski dispanzer Cvetka Dragoš-Jančar zasebna otroška ambulanta Ljubljana Moste Aleksandra Plut otroški dispanzer Bojana Pavlica otroški dispanzer Cvetka Golmajer otroški dispanzer Srečko Šuštar otroški dispanzer Marija Jamnik-Vukovič otroški dispanzer Nevenka Zavrl otroški dispanzer Olga Vrbošek šolski dispanzer Vlasta Premru-Pacek šolski dispanzer Breda Špoler šolski dispanzer Irena Gorišek šolski dispanzer Zvonimira Grošelj šolski dispanzer Milena Regvat-Rubida šolski dispanzer Vida Kovačič-Dmitrovič šolski dispanzer Ljubljana Šiška Nevenka Bele-Isak otroški dispanzer Nada Saje-Hribar otroški dispanzer Olga Turk-Slinkar otroški dispanzer Ida Dovžan otroški dispanzer Anka Sedej otroški dispanzer Ana Zidar otroški dispanzer Marija Kržišnik-Logar otroški dispanzer Šalehar Marjana šolski dispanzer Janusz Klim šolski dispanzer Vida Šuštaršič-Bregar šolski dispanzer Velena Visenjak-Starman šolski dispanzer Vesna Markič-Dekleva šolski dispanzer Aleksandra Škulj šolski dispanzer Janja Schweiger-Nemanič šolski dispanzer Barbara Lobe šolski dispanzer Vesna Plevnik-Vodušek zasebna otroška ambulanta Vič Majda Hočevar-Acceto otroški dispanzer Jožica Selan otroški dispanzer Nada Poredoš otroški dispanzer Sonja Lobnik otroški dispanzer Metka Marolt otroški dispanzer Tončka Tratar otroški dispanzer Alenka Rosina šolski dispanzer Živa Grgič-Koritnik šolski dispanzer Sonja Čadež šolski dispanzer Barbara Weibl šolski dispanzer Marjeta Rendla-Koltaj šolski dispanzer Jerca Kurent šolski dispanzer Helena Andrenšek šolski dispanzer Borut Banič zasebna otroška ambulanta Meta Perme-Finžgar zasebna otroška ambulanta Ajda Cimperman zasebna otroška ambulanta Maja Jekovec-Vrhovšek otroško in šolsko varstvo Logatec Jasna Čuk-Rupnik otroški dispanzer Marta Globočnik šolski dispanzer Ribnica Anica Marolt otroški dispanzer Peter Rus otroški in šolski dispanzer Justina Lušin šolski dispanzer Irena Češarek otroški in šolski dispanzer Trbovlje Tomaž Vahtar otroški in šolski dispanzer Marjeta Opresnik-Pešec šolski dispanzer Alja Bojovič otroški in šolski dispanzer Lučka Molka otroški in šolski dispanzer Vrhnika Marija Popit-Stanovnik otroški dispanzer Andreja Zupan šolski dispanzer Helena Rožmanc-Drašler šolski dispanzer Dušan Mihelčič otroški in šolski dispanzer Zagorje Metoda Drnovšek otroški in šolski dispanzer Alenka Rus otroški dispanzer Marija Grošelj-Kerin zasebna otroška in šolska ambulanta Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani Marija Murko-Bencik študentski dispanzer Terezija Oven študentski dispanzer Jelka Maren študentski dispanzer Mateja Škerjanec študentski dispanzer Mojca Miholič študentski dispanzer Maribor Slovenska Bistrica Višnja Zorko otroški dispanzer Breda Kodelič otroški dispanzer Jožica Lešnik-Hren šolski dispanzer Jasna Brkljačič šolski dispanzer Lenart Petar Šuput otroški dispanzer Božena Pejkovič šolski dispanzer Ptuj Svetlana Klinkon otroški dispanzer Iris Zrilič šolski dispanzer Erik Šolman zasebna otroška ambulanta Jadranka Šolman zasebna šolska ambulanta Ormož Boris Vouk otroški dispanzer Zlatka Vičar-Polak šolski dispanzer Maribor Marjeta Korbar otroški in šolski dispanzer Murska Sobota Murska Sobota Blaga Dalič otroški dispanzer Tanja Horvat šolski dispanzer Ildiko Sarnyai zasebna otroška ambulanta Alojz Strupi zasebna otroška ambulanta Vlasta Grabar zasebna otroška in šolska ambulanta Zdenka Korošec-Kanič zasebna otroška ambulanta Beltinci Amalija Mettler zasebna otroška ambulanta Gornja Radgona Anka Korošec otroški in šolski dispanzer Ljutomer Vesna Raspor otroški dispanzer Jože Šumak šolski dispanzer Lendava Antun Lisjak otroški dispanzer Suzana Toka Bakos šolski dispanzer Fodor Gustav zasebna otroška ambulanta Novo mesto Črnomelj Ivanka Štefanič otroški dispanzer Mojca Tomc-Jurman šolski dispanzer Vinica Mojca Tomc-Jurman šolska posvetovalnica Semič Marija Plut otroška in šolska posvetovalnica Krško Kristina Lovšin otroški dispanzer Marjana Volarič otroški dispanzer Dragoslava Odobaša šolski dispanzer Kostanjevica Melita Sever šolska posvetovalnica Senovo Janja Roškar šolska posvetovalnica Metlika Radojka Ivoševič otroški dispanzer Elizabeta Srebočan šolski dispanzer Novo Mesto Helena Rihar otroški dispanzer Jolanda Pavec-Repše otroški dispanzer Božidar Weiss otroški dispanzer Lidija Žalec otroški dispanzer Mirjam Vide-Katič otroški dispanzer Alenka Schweiger-Pavlakovič otroški dispanzer Gabrijela Humar šolski dispanzer Maruša Levstik-Plut šolski dispanzer Majda Stojanovič šolski dispanzer Dragica Živkovič-Dular šolski dispanzer Irena Zorc šolski dispanzer Lea Jerman-Gorišek šolski dispanzer Straža Franc Kokalj otroška in šolska posvetovalnica Dolenjske Toplice Darja Vrevc-Pavlin šolska posvetovalnica Šentjernej Ivan Baburič otroška in šolska posvetovalnica Žužemberk Živa Kuntarič-Ogrin otroška in šolska posvetovalnica Trebnje Andreja Humar-Žgank otroški diispanzer Darinka Strmole šolski dispanzer Ravne Ravne Magdalena Gruden-Večko otroški dispanzer Marija Vodnjov šolski dispanzer Janeta Kodrin-Pušnik šolski dispanzer Prevalje Rozalija Mirnik-Štrucl otroški in šolski dispanzer Dravograd Nadica Hleb otroški in šolski dispanzer Radlje Franc Kenk otroški dispanzer Zora Burjak otroški dispanzer Ivica Podrzavnik zasebna šolska ambulanta Vuzenica Irena Kržan zasebna otroška in šolska ambulanta Slovenj Gradec Milena Lasbaher otroški dispanzer Miroslava Cajnkar-Kac šolski dispanzer Marija Areh šolski dispanzer Mislinja Tilka Prevolnik otroški in šolski dispanzer Št. 022-5/99 Ljubljana, dne 18. januarja 1999. dr. Marjan Jereb l. r. Minister za zdravstvo Kazalo Na vrh