Zakon o bančništvu (ZBan), stran 521.

(1)Banka je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(2)V sodni register se ne sme vpisati ime banka ali hranilnica ter izpeljanka iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev. Bančne storitve 3. člen

(1)Bančne storitve so naslednje finančne storitve:

1. sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun,
2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.

(2)Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih. Opravljanje bančnih storitev

1. člen Bančne storitve lahko opravlja:
2. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
3. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
4. banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije. Prepoved opravljanja bančnih storitev
5. člen Nihče drug razen oseb iz
6. člena tega zakona ne sme opravljati bančnih storitev, če ni z zakonom drugače določeno. Druge finančne storitve
7. člen

(1)Druge finančne storitve po tem zakonu so naslednje finančne storitve:

1. factoring;
2. finančni zakup (leasing);
3. izdajanje garancij in drugih jamstev;
4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;
7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
9. izdajanje in upravljanje s plačilnimi instrumenti (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice);
10. oddajanje sefov;
11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov;
12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev;
13. upravljanje pokojninskih oziroma investicijskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske oziroma investicijske sklade;
14. opravljanje poslov plačilnega prometa.

(2)Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.

(3)Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:

1. factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez;
2. finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla;
3. izvedeni finančni instrumenti so pravice, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tujih valut ali blaga oziroma višine obrestne mere. Druge finančne organizacije
4. člen

(1)Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.

(2)Nefinančne organizacije po tem zakonu so vse druge pravne osebe, razen bank in pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena.

(3)Minister, pristojen za finance, predpiše merila pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Prepoved opravljanja drugih dejavnosti

1. člen Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti razen bančnih storitev, drugih finančnih storitev iz prvega odstavka
2. člena tega zakona in pomožnih bančnih storitev iz
3. točke drugega odstavka
4. člena tega zakona. Udeležba in kvalificirani delež
5. člen

(1)Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.

(2)Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe. Povezane osebe in posredne naložbe 10. člen

(1)Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.

(2)Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98 – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5. kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.

(4)Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.

(5)Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.

(6)Kadar je v tem zakonu določeno, da banka ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.

(7)Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki so povezane z določeno pravno osebo iz šestega odstavka tega člena. Posredna pridobitev 11. člen

(1)Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.

(2)Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba. Uskladitev denarnih zneskov

1. člen Banka Slovenije uskladi denarne zneske določene v drugem odstavku
2. člena, drugem odstavku
3. člena in
4. členu tega zakona, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije. Oseba države članice in tuja oseba
5. člen

(1)Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.

(2)Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice. II. STATUSNE DOLOČBE

1. Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
2. člen Za banke se uporabljajo določbe ZGD, ki veljajo za delniško družbo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3. Osnovni kapital in delnice banke Osnovni kapital banke
4. člen

(1)Banka se lahko ustanovi samo kot delniška družba.

(2)Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 1.000,000.000 tolarjev. Delnice banke 16. člen

(1)Delnice banke se lahko glasijo le na ime.

(2)Delnice banke morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(3)Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.

(4)Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20% deležem.

(5)Za kreditiranje iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu. Prednostne delnice banke

1. člen Banka ne sme imeti v sestavi osnovnega kapitala več kot tretjino prednostnih delnic.
2. Delničarji banke Prepoved pridobitve delnic banke
3. člen Če je banka imetnik delnic oziroma poslovnih deležev druge banke oziroma druge finančne organizacije, na podlagi katerih je v kapitalu ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%, ta druga banka oziroma druga finančna organizacija ne more pridobiti delnic banke, na podlagi katerih bi bila v kapitalu banke ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%. Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
4. člen

(1)Za pridobitev delnic banke, na podlagi katerih oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v banki je potrebno dovoljenje Banke Slovenije (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

(2)Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic banke, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba banke, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3)Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.

(4)Banka Slovenije predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.

(5)Banka Slovenije mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik ena od naslednjih oseb:

1. banka, ki je v tej državi članici upravičena opravljati bančne storitve,
2. obvladujoča oziroma odvisna družba banke iz
3. točke tega odstavka,
4. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo banko iz
5. točke tega odstavka.

(6)Če je bodoči kvalificirani imetnik banka države članice oziroma tuja banka, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa. Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža 20. člen

(1)Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.

(2)Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja:

1. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
2. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko.

(3)Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu tujemu kvalificiranemu imetniku, tudi če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4)Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije bodočemu kvalificiranemu imetniku rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.

(5)Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, se postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev. Sankcija za kršitev 21. člen

(1)Če oseba pridobi delnice v nasprotju s

1. oziroma
2. členom tega zakona, iz tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic.

(2)Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka

1. člena tega zakona, če imetnik kvalificiranega deleža krši obveznosti nadrejene banke v bančni skupini iz
2. člena tega zakona oziroma nadrejenega finančnega holdinga v bančni skupini iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona oziroma če oseba iz prvega odstavka
4. člena tega zakona krši obveznosti iz drugega odstavka
5. člena tega zakona ali če nastopijo okoliščine iz drugega oziroma tretjega odstavka
6. člena tega zakona.

(3)V primeru iz drugega odstavka tega člena imetnik kvalificiranega deleža izgubi glasovalne pravice iz delnic, na podlagi katerih je njegov delež pri glasovanju večji kot 10%. 4. Organi banke Uprava banke 22. člen

(1)Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.

(2)Člani uprave banke morajo biti v banki v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.

(3)Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.

(4)Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji. Pogodba o zaposlitvi članov uprave 23. člen

(1)Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne ugodnosti, ki jih imajo člani uprave banke in drugi delavci banke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

(2)Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave banke oziroma drugega delavca banke, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična. Pogoji za člana uprave banke 24. člen

(1)Član uprave banke je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke;
2. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

(2)Pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje bančnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov. Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke 25. člen

(1)Za člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.

(3)Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.

(4)Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.

(5)Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.

(6)Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi banki pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Dolžnosti članov uprave 26. člen

(1)Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, kot so določena s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo bančno poslovanje oziroma druge finančne storitve, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)Člani uprave banke morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je banka izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi banka obvladuje tveganja.

(3)Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja banke in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(4)Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča Banko Slovenije v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Obveščanje nadzornega sveta 27. člen

(1)Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke o naslednjih dogodkih:

1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz
4. člena tega zakona,
5. o nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih banke do povezanih oseb.

(2)Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:

1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža. Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
3. člen

(1)Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:

1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz
3. oziroma
4. člena tega zakona.

(2)Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad banko začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, lahko Banka Slovenije oba postopka združi. Člani nadzornega sveta banke 29. člen

(1)Za člana nadzornega sveta banke ne more biti imenovana oseba:

1. ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima banka več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
2. ki je član nadzornega sveta ali uprave v drugi banki oziroma borzno posredniški družbi,
3. katerih obveznosti do banke so večje od njenih terjatev in naložb v banki, oziroma ki je povezana s pravnimi osebami, katerih obveznosti do banke so večje od terjatev in naložb v banki.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci banke ne morejo biti člani nadzornega sveta te banke.

(3)Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb zaradi ugotovitve izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Prepoved iz

1. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta oziroma uprave nadrejene banke v bančni skupini. Pristojnosti nadzornega sveta banke
2. člen Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
3. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
4. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
5. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
6. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,
7. odločanje o drugih zadevah, določenih s tem zakonom. Dolžnosti članov nadzornega sveta banke
8. člen

(1)Člani nadzornega sveta banke morajo:

1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3. preveriti letna in druga finančna poročila banke in o tem izdelati obrazloženo mnenje,
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2)Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o:

1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
3. Redna likvidacija banke Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
4. člen

(1)Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke.

(2)Za likvidacijo banke na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.

(3)Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev. Likvidacijski upravitelj banke

1. člen Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana samo fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za člana uprave banke. Omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
2. člen

(1)Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

(2)Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:

1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
2. določi, v katerem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.

(3)Po začetku likvidacije lahko banka opravlja samo še tiste bančne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega odstavka tega člena. Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev 35. člen

(1)Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno prične opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(2)Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. III. OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV 1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem bančnih storitev Vrste dovoljenj 36. člen

(1)Banka mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).

(2)Če banka poleg bančnih storitev opravlja druge finančne storitve, mora pred vpisom ustrezne dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3)Če se banka združi z drugo banko oziroma drugo pravno osebo, mora pred vpisom v sodni register sklepa o pripojitvi oziroma spojitvi pri prevzemni banki, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev).

(4)Banka mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljevanju: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).

(5)O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev 37. člen

(1)Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je potrebno priložiti:

1. statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2. poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba banke, kadrovska struktura banke, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
3. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu banke;
4. za delničarje, ki so imetniki kvalificiranih deležev: – izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra; – če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; – računovodske izkaze za zadnji dve poslovni leti;
5. seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave;
6. dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2)Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev. Pogoji za opravljanje bančnih storitev 38. člen

(1)Banka Slovenije lahko določi kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati banka za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik.

(2)Banka lahko za posredovanje pri sklepanju kreditnih in drugih poslov v okviru dejavnosti banke s pogodbo pooblasti kreditnega posrednika. Odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev 39. člen

(1)Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če ugotovi, da banka izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.

(2)Če banka zahteva tudi izdajo dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev, Banka Slovenije v izreku odločbe izrecno navede, na katere druge finančne storitve se dovoljenje nanaša. Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev

1. člen Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev:
2. če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega odstavka
3. člena tega zakona,
4. če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
5. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da banka ni organizirana v skladu s tem zakonom,
6. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje banke, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
7. če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da banka kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega bančnih oziroma drugih finančnih storitev,
8. če so določbe statuta banke v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
9. če drug zakon, ki ureja opravljanje posameznih drugih finančnih storitev, predvidenih v poslovnem načrtu banke, za opravljanje teh storitev določa posebne pogoje, in banka teh pogojev ne izpolnjuje,
10. če banka ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša. Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
11. člen

(1)Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:

1. če banka ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če banka preneha z opravljanje bančnih storitev za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4. z zaključkom redne likvidacije banke.

(2)Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena izda Banka Slovenije sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3)Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev:

1. v primeru iz
2. in
3. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
4. v primeru iz
5. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,
6. v primeru iz
7. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka
8. člena tega zakona.

(4)Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev. Dovoljenje za združitev 42. člen

(1)Za odločanje o dovoljenju za združitev se smiselno uporabljajo določbe 37. do 40. člena tega zakona.

(2)Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.

1. Opravljanje bančnih storitev izven območja Republike Slovenije Opravljanje dejavnosti v državi članici
2. člen Banka lahko opravlja bančne in druge finančne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, na območju države članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice. Opravljanje dejavnosti v državi članici preko podružnice
3. člen

(1)Banka, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:

1. opis dejavnosti, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
2. imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
3. naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.

(2)Banka Slovenije mora najkasneje v roku treh mesecev obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.

(3)Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:

1. podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti,
2. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.

(4)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.

(5)Banka mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Banka Slovenije mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema. Neposredno opravljanje bančnih storitev v državi članici 45. člen

(1)Banka, ki namerava pričeti z neposrednim opravljanjem bančnih oziroma drugih finančnih storitev, na območju države članice, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z neposrednim opravljanjem dejavnosti. Obvestilu mora priložiti opis dejavnosti, ki jih bo opravljala v državi članici in načrt poslovanja v zvezi s temi dejavnostmi.

(2)Banka Slovenije mora najkasneje v roku enega meseca po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena obvestilo s prilogo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko. Nadzor nad opravljanjem bančnih storitev v državi članici 46. člen

(1)Banka Slovenije opravlja nadzor nad podružnico banke v državi članici.

(2)Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri banka opravlja bančne storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma, če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.

(3)Če banka, ki opravlja bančne storitve v državi članici kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

(4)Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma druge finančne storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne storitve. Opravljanje bančnih storitev v tujini 47. člen

(1)Banka sme opravljati bančne in druge finančne storitve v tujini samo preko podružnice.

(2)Za ustanovitev podružnice v tujini mora banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3)Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice v tujini se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 44. člena tega zakona.

(4)Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tujini tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona. 3. Podružnica in prosto opravljanje bančnih storitev bank držav članic Banke držav članic 48. člen

(1)Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.

(2)Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne storitve preko podružnice, veljajo določbe četrtega odstavka 118. člena tega zakona.

(3)Za podružnico banke iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe 90.,

1. in
2. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnega tveganja, statistike in uresničevanja jamstva za vloge. Pričetek poslovanja
3. člen

(1)Banka države članice iz prvega odstavka

1. člena tega zakona lahko prične poslovati preko podružnice z iztekom dvomesečnega roka, šteto od dne, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku
2. člena tega zakona.

(2)Banka države članice iz prvega odstavka

1. člena tega zakona lahko prične neposredno opravljati bančne oziroma druge finančne storitve na območju Republike Slovenije takoj, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku
2. člena tega zakona.

(3)Banka države članice iz prvega odstavka tega člena mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz

1. do
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona najmanj mesec dni pred nameravano spremembo.

(4)Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru, ko namerava banka države članice na območju Republike Slovenije odpreti predstavništvo. Nadzor nad podružnico banke države članice 50. člen

(1)Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice.

(2)V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi določb 194. do 201. člena tega zakona.

(3)Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije.

(4)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami

1. do
2. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami tega zakona iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona. Ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice
4. člen

(1)Če banka države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz drugega odstavka

1. člena tega zakona oziroma če podružnica banke države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka
2. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.

(2)Če banka države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije pristojni nadzorni organ te države članice.

1. Opravljanje dejavnosti tujih bank
3. Podružnica tuje banke Opravljanje bančnih storitev tuje banke
4. člen Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja bančne storitve in druge finančne storitve samo preko podružnice. Dovoljenje za ustanovitev podružnice
5. člen

(1)Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:

1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
4. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
5. če iz izpiska iz
6. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične banke;
7. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične banke udeležene z več kot 10%;
8. opis bančnih storitev in drugih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
9. dovoljenje nadzornega organa tuje banke za ustanovitev podružnice, oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tuje banke ni potrebno;
10. izjavo tuje banke, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice, in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
11. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
12. drugo dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(3)Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke zahteva, da tuja banka na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.

(4)Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje banke, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.

(5)Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona. Uporaba določb 54. člen

(1)Za tujo banko, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe četrtega odstavka 118. člena tega zakona.

(2)Za podružnico banke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 5., 7., 8.,

1. in
2. poglavja tega zakona. V primeru iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona se za podružnico uporabljajo tudi določbe
4. poglavja tega zakona.

(3)Za nadzor nad podružnico, ki jo je tuja banka ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.

(4)Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.

(5)Banka Slovenije odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:

1. če je nadzorni organ tuje banke tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;
2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge. Sistem zajamčenih vlog pri tuji podružnici
4. člen

(1)Podružnica tuje banke je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež tuja banka.

(2)Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici tuje banke ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.

(3)Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež tuja banka, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve tuje podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice. 4. 2. Predstavništvo tuje banke Predstavništvo tuje banke 56. člen

(1)Tuja banka lahko predstavlja in posreduje informacije o dejavnosti tuje banke preko predstavništva kot organizacijskega dela tuje banke.

(2)Predstavništvo ni pravna oseba.

(3)Predstavništvo tuje banke ne sme opravljati nobenih poslov.

(4)Če predstavništvo tuje banke ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka tega člena, Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva. Dovoljenje za ustanovitev predstavništva 57. člen

(1)Za ustanovitev predstavništva mora tuja banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:

1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
4. seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.

(3)Banka Slovenije vodi register predstavništev. IV. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKIH SKUPNOSTI Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov 58. člen

(1)Banka Slovenije in organi, ki so pristojni za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede banke oziroma druge finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.

(2)Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.

(3)Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.

(4)Nadzorni organi morajo vse podatke, ki jih pridobijo na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena oziroma na podlagi izmenjave podatkov z nadzornimi organi držav članic oziroma tujih držav, varovati kot zaupne in jih smejo uporabiti samo za namene, za katere so bili ti podatki pridobljeni. Obdelava podatkov in posredovanje informacij 59. člen

(1)Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2)Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Banke Slovenije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:

1. dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
2. članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji, delovanju notranjih revizij;
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji;
4. podružnicah bank v tujini in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji;
5. spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz
6. poglavja in
7. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov;
8. poročilih iz
9. člena tega zakona;
10. imetnikih kvalificiranih deležev iz
11. člena tega zakona;
12. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz
13. člena tega zakona;
14. izvršenih ukrepih nadzora iz
15. člena tega zakona;
16. informacije, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic.

(3)Podatke iz drugega odstavka sme Banka Slovenije posredovati:

1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi
2. člena tega zakona;
3. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku
4. člena tega zakona;
5. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku
6. člena tega zakona;
7. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad banko;
8. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze banke.

(4)Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme Banka Slovenije podatke iz

1. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval Banki Slovenije. Obveščanje Evropske komisije
2. člen Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka
3. člena tega zakona. Razmerja s tujimi državami
4. člen

(1)Banka Slovenije mora obvestiti Evropsko komisijo o:

1. izdaji vsakega dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi;
2. izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba postane nadrejena družba banke.

(2)Banka Slovenije obvešča Evropsko komisijo o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele banke pri opravljanju bančnih storitev v tujih državah.

(3)Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tuje države, mora Banka Slovenije s sklepom prekiniti postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o:

1. zahtevah za izdajo dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba banke.

(4)V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz prvega odstavka 224. člena tega zakona ne teče.

(5)Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora Banka Slovenije s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.

(6)Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za:

1. ustanovitev banke kot odvisne družbe banke, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisne družbe;
2. pridobitev kvalificiranega deleža, katerega bodoči imetnik bo banka, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisna družba.

(7)Banka Slovenije mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena oziroma o vsaki zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega bi tuji imetnik postal obvladujoča družba banke, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejem odločitve na podlagi tretjega oziroma petega odstavka tega člena. V. OBVLADOVANJE TVEGANJ 1. Splošne določbe Obvladovanje tveganj 62. člen

(1)Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).

(2)Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(3)Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).

1. Kapital banke Kapital banke
2. člen Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj (v nadaljnjem besedilu: kapital) izračuna na način, določen v naslednjih členih tega razdelka. Temeljni kapital
3. člen

(1)Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:

1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2. rezerve banke;
3. preneseni dobiček preteklih let;
4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5. rezervacije za splošna bančna tveganja iz prvega odstavka
6. člena tega zakona;
7. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz
8. do
9. in
10. točke tega odstavka.

(2)Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

1. lastne delnice;
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
3. prenesena izguba in izguba tekočega leta;
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka. Dodatni kapital
5. člen

(1)Pri izračunu dodatnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:

1. osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2. podrejeni dolžniški instrumenti,
3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka;

(2)Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 67. člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.

(3)Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka. Izračun kapitala 66. člen

(1)Pri izračunu kapitala banke se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:

1. naložbe banke v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala,
2. naložbe banke v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe iz
3. točke tega člena, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavk iz
4. in te točke tega člena,
5. nelikvidna sredstva.

(2)Nelikvidna sredstva so naložbe banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti. Predpis o kapitalu in kapitalskih zahtevah

1. člen Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi:
2. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala banke in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
4. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka
5. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka
6. člena tega zakona,
7. podrobnejši način izračuna tveganjem prilagojene aktive s tem, da določi uteži za tehtanje kreditnih tveganj in faktorje za upoštevanje zunajbilančnih postavk,
8. podrobnejši način izračuna drugih kapitalskih zahtev.
9. Kapitalska ustreznost Minimalni kapital banke
10. člen

(1)Kapital banke mora biti vedno najmanj enak vsoti:

1. kapitalskih zahtev, izračunanih z uporabo količnika minimalne kapitalske ustreznosti iz
2. člena tega zakona,
3. kapitalskih zahtev za prekoračenja stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital banke nikoli ne sme biti manjši od minimalnega zneska osnovnega kapitala. Količnik kapitalske ustreznosti 69. člen

(1)Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom banke in tveganju prilagojene aktive povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.

(2)Količnik kapitalske ustreznosti mora vedno znašati najmanj 8% (količnik minimalne kapitalske ustreznosti). Tveganju prilagojena aktiva 70. člen

(1)Tveganju prilagojena aktiva je seštevek knjigovodskih stanj vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne rezervacije za te postavke, in tehtanih po stopnji kreditnih tveganj.

(2)Stopnje za tehtanje kreditnih tveganj določi Banka Slovenije v razponu od 0% za gotovino, terjatve do Banke Slovenije in kratkoročne terjatve do Republike Slovenije ter terjatve, zavarovane z denarnimi vlogami v banki, do 100% za terjatve brez kvalitetnega zavarovanja ter naložbe v osnovna sredstva in kapital, ki se ne odštevajo od kapitala banke.

(3)Zunajbilančne postavke se pri izračunu tveganju prilagojene aktive upoštevajo z uporabo konverzijskih faktorjev, ki jih določi Banka Slovenije. Drugim tveganjem prilagojene postavke 71. člen

(1)Tržnim tveganjem prilagojene postavke se izračunajo tako, da se vrednosti vrednostnih papirjev oziroma drugih finančnih instrumentov, katerih imetnik je banka, ter terjatev in obveznosti banke iz poslov trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki jih je sklenila za svoj račun, pomnožijo z ustreznimi utežmi za tehtanje: 1. posebnih in splošnih tveganj spremembe cen vrednostnih papirjev; 2. tveganj izpolnitve nasprotne stranke; 3. tveganj velike izpostavljenosti do posamezne osebe in z njo povezanih oseb.

(2)Valutnim tveganjem prilagojene postavke se ugotovijo tako, da se primerjajo vrednosti bilančnih in zunajbilančnih postavk v tujem denarju. Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij

1. člen Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij se izračunajo kot vsota vrednosti naložb banke, ki presegajo omejitve določene v drugem odstavku
2. člena tega zakona oziroma prvem odstavku
3. členu tega zakona. Če naložbe banke presegajo tako omejitve določene v prvem odstavku
4. člena tega zakona kakor tudi omejitve, določene v drugem odstavku
5. člena zakona, se pri izračunu kapitalskih zahtev upošteva samo tista od obeh vrednosti, ki je višja.
6. Drugi ukrepi obvladovanja tveganj
8. Skupne določbe Načrtovanje in izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj
9. člen

(1)Banka mora za ugotavljanje, merjenje in upravljanje s tveganji, ki so povezana s poslovanjem banke, določiti načrt ukrepov obvladovanja tveganj, ki obsega:

1. notranje postopke za ugotavljanje in merjenje tveganj,
2. ukrepe za obvladovanje tveganj in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,
3. notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj.

(2)Ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz prvega odstavka tega člena določeni za vsako od vrst tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

(3)Tveganja iz drugega odstavka tega člena, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju so zlasti:

1. likvidnostna tveganja,
2. kreditna tveganja,
3. obrestna, valutna in druga tržna tveganja,
4. tveganja zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe,
5. tveganja, povezana z naložbami v kapitalske deleže in nepremičnine,
6. tveganja neizpolnitve nasprotne stranke povezana z državo izvora nasprotne stranke.

(4)Banka mora določiti in izvajati ukrepe za obvladovanje tveganj, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in druge ukrepe, ki so glede na naravo in vrsto tveganj potrebni za obvladovanje teh tveganj. Predpis o ugotavljanju, merjenju in obvladovanju tveganj

1. člen Banka Slovenije predpiše podrobnejši način ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri poslovanju, s tem da zlasti določi:
2. podrobnejša merila za razvrščanje postavk po stopnji tveganj zaradi ocene kreditnih tveganj in izračuna posebnih rezervacij, ki jih je banka dolžna oblikovati,
3. podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk pri izračunu izpostavljenosti banke in podrobnejša merila za upoštevanje skupine oseb iz drugega odstavka
4. člena tega zakona pri izračunu izpostavljenosti,
5. podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati,
6. podrobnejši način izračunavanja stanja posameznih neizravnanih postavk, in največji dovoljeni obseg posameznih neizravnanih postavk in vseh neizravnanih postavk,
7. podrobnejši način razvrščanja in merjenja tveganj neizpolnitve nasprotne stranke, povezana z državo izvora nasprotne stranke,
8. podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih naložb zaradi izračuna omejitev iz
9. in
10. člena tega zakona. Rezervacije
11. člen

(1)Banka lahko oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, namenjene kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja.

(2)Če banka oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, mora v izkazu uspeha ločeno prikazovati prihodke in odhodke, povezane s povečevanjem oziroma zmanjševanjem teh rezervacij.

(3)Banka mora oblikovati posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.

(4)Za posebne rezervacije iz tretjega odstavka tega člena se štejejo tudi rezervacije, ki jih oblikuje banka glede na posebno tveganje neizterljivosti terjatev iz naslova zajamčenih vlog v primeru stečaja druge banke.

2. Kreditna tveganja Kreditno tveganje
3. člen Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Ocena kreditnih tveganj
4. člen

(1)Banka mora v okviru predpisanih in internih meril razvrščati aktivne bilančne in zunajbilančne postavke po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub iz naslova kreditnih tveganj.

(2)Postavke iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrščati v skupine na podlagi ocene sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti.

(3)Dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti mora temeljiti na:

1. oceni finančnega položaja posameznega dolžnika,
2. oceni njegove zmožnosti zagotavljati denarni pritok, v obsegu, potrebnem za redno izpolnjevanje obveznosti do banke,
3. vrsti in obsegu zavarovanja terjatev banke do posameznega dolžnika,
4. izpolnjevanju dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih. Spremljanje kreditnih tveganj
5. člen

(1)Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.

(2)Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke. 4. 3. Izpostavljenost Pojem izpostavljenosti 79. člen

(1)Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v vrednostne papirje te osebe in vrednosti kapitalskih deležev banke v tej osebi.

(2)Pri izračunu izpostavljenosti se za posamezno osebo štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje. Največja dopustna izpostavljenost 80. člen

(1)Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati višine 25% kapitala banke.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do osebe, ki je v razmerju do banke posredno ali neposredno obvladujoča družba oziroma, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati višine 20% kapitala banke.

(3)Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena in roke, v katerih bo te ukrepe opravila. Velika izpostavljenost 81. člen

(1)Velika izpostavljenost banke je izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki dosega ali presega višino 10% kapitala banke.

(2)Za sklenitev posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča tako, da doseže oziroma preseže 15% oziroma 20% kapitala banke. Omejitev vsote velikih izpostavljenosti 82. člen Vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme presegati 800% višine kapitala banke. Izpostavljenost do oseb v posebnem razmerju z banko 83. člen

(1)Osebe v posebnem razmerju z banko so člani uprave, člani nadzornega sveta, prokuristi banke in s temi osebami povezane osebe.

(2)Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke.

(3)Določba drugega odstavka tega člena ne velja za kredite, ki jih odobri banka pod pogoji, ki niso ugodnejši od tistih, določenih s splošnimi pogoji poslovanja banke. 4. 4. Likvidnostna tveganja Upravljanje z likvidnostjo 84. člen

(1)Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.

(2)Banka mora za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:

1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
2. redno spremljanje likvidnosti;
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
5. Obrestna, valutna in druga tržna tveganja Uskladitev naložb
6. člen Banka mora naložbe zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladiti z obveznostmi banke, katerih višina je odvisna od enakih sprememb. Stanje neizravnanih postavk
7. člen

(1)Stanje neizravnanih postavk je razlika med aktivnimi in pasivnimi bilančnimi oziroma zunajbilančnimi postavkami, katerih višina je odvisna od spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj.

(2)Banka mora ločeno izračunavati stanje posameznih neizravnanih postavk, katerih višina je odvisna od posamezne spremembe iz prvega odstavka tega člena.

(3)Stanje posameznih neizravnanih postavk in skupno stanje vseh neizravnanih postavk ne sme preseči obsega, določenega s predpisom iz

1. točke
2. člena tega zakona.
4. Naložbe v kapitalske deleže in nepremičnine Omejitev skupnega obsega naložb
5. člen

(1)Vrednost naložb bank v zemljišča, zgradbe, poslovno opremo in naložb iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati višine kapitala banke.

(2)Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati 60% višine kapitala banke.

(3)Za naložbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se prva tri leta po pridobitvi ne štejejo naložbe, ki jih je banka pridobila namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe. Omejitev posameznih naložb 88. člen

(1)Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala banke.

(2)Določba tretjega odstavka

1. člena tega zakona se uporablja tudi za naložbe iz prvega odstavka tega člena.
2. Ukrepi spremljanja tveganj in zagotavljanja kapitalske ustreznosti
4. Izračunavanje in poročanje Količniki likvidnosti sredstev
5. člen Banka mora dnevno izračunavati količnike likvidnosti sredstev. Izračunavanje
6. člen Banka mora tekoče izračunavati in ugotavljati:
7. višino kapitala;
8. kapitalske zahteve;
9. kapitalsko ustreznost;
10. izpostavljenost;
11. kreditna tveganja;
12. stanje neizravnanih postavk in skupno stanje postavk;
13. vrednost naložb v kapital nefinančnih organizacij in nepremičnine. Poročila o merjenju tveganj
14. člen Banka mora Banki Slovenije poročati o:
15. kapitalu,
16. kapitalskih zahtevah,
17. kapitalski ustreznosti,
18. izpostavljenosti,
19. oceni kreditnih tveganj iz
20. člena tega zakona,
21. likvidnosti,
22. stanju neizravnanih postavk,
23. vrednosti naložb v kapital nefinančnih organizacij in nepremičnine. Vsebina in način poročanja
24. člen Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz
25. člena tega zakona ter roke in način poročanja.
27. Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti Prepoved izplačila dobička
28. člen Banka ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, v naslednjih primerih:
29. če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala, določenega v
30. členu tega zakona;
31. če bi se kapital banke zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v
32. členu tega zakona;
33. če banka ne zagotavlja najmanjšega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz
34. točke
35. člena tega zakona;
36. če banka zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala najmanjšega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz
37. točke
38. člena tega zakona;
39. če je Banka Slovenije banki odredila odpravo kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih postavk, katerih pravilno izkazovanje bi vplivalo na izkaz uspeha banke, in banka ni ravnala v skladu s to odredbo o odpravi kršitev. Ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala
40. člen

(1)Če kapital banke zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 68. členu tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi banke.

(2)O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava poročati Banki Slovenije s poročilom iz 91. člena tega zakona. VI. KONSOLIDIRANI NADZOR BANK Bančna skupina 95. člen

(1)Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko v bančni skupini, tudi na podlagi konsolidacije finančnega položaja bančne skupine.

(2)Bančna skupina po tem zakonu obstoji, kadar je banka ali finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba eni ali več bankam oziroma drugim finančnim organizacijam ali družbi za pomožne bančne storitve, s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje (v nadaljnjem besedilu: podrejene družbe).

(3)Šteje se, da je banka ali finančni holding nadrejena družba v smislu drugega odstavka tega člena, če je v podrejenih družbah iz drugega odstavka tega člena:

1. večinsko posredno ali neposredno udeležena,
2. ima posredno ali neposredno večino glasovalnih pravic,
3. ima pravico imenovati večino članov uprave ali nadzornega sveta,
4. ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv,
5. dejansko izvršuje prevladujoč vpliv,
6. ima na podlagi pogodbe z enim ali več drugimi delničarji oziroma družbeniki odvisne družbe pravico izvrševati njihove glasovalne pravice, tako da ima skupaj z lastnimi glasovalnimi pravicami večino, potrebno za imenovanje večine članov uprave oziroma nadzornega sveta, ali
7. ima posredno ali neposredno najmanj 20% glasovalnih pravic oziroma udeležbe v kapitalu podrejene družbe, in izvršuje to udeležbo skupaj z eno ali več pravnih oseb, ki niso člani bančne skupine.

(4)Bančna skupina obstoji tudi, če ima finančni holding sedež v državi članici in

1. je finančnemu holdingu na enega od načinov iz tretjega odstavka tega člena podrejena najmanj ena banka s sedežem v Republiki Sloveniji, in
2. finančnemu holdingu ni podrejena nobena banka, ki ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve, in ki ima sedež v državi sedeža finančnega holdinga, in
3. ima banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je podrejena finančnemu holdingu višjo bilančno vsoto kot katerakoli druga banka, ki je podrejena temu holdingu in ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve; kadar ima finančnemu holdingu podrejena banka s sedežem v Republiki Sloveniji enako bilančno vsoto kot druga temu holdingu podrejena banka, gre za bančno skupino po tem zakonu, če je banka s sedežem v Republiki Sloveniji prej pridobila pravico opravljati bančne storitve.

(5)Za posredno udeležbo v smislu tretjega odstavka tega člena se šteje udeležba preko neposrednega imetnika kapitalskega deleža oziroma glasovalnih pravic, pri katerem je nadrejena družba udeležena z najmanj 20% deležem v kapitalu oziroma glasovalnih pravicah.

(6)Za nadrejeno družbo v bančni skupini se ne glede na tretji odstavek tega člena ne šteje:

1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki oziroma drugemu finančnem holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji,
3. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki, ki ima v drugi državi članici pravico opravljati bančne storitve.

(7)Banka Slovenije se lahko dogovori z nadzornimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor posameznih podrejenih bank v bančni skupini, za porazdelitev nalog v zvezi z nadzorom finančnega položaja bančne skupine. Pojmi povezani z bančno skupino 96. člen

(1)Finančni holding je pravna oseba,

1. ki ni banka;
2. katere glavna dejavnost je pridobivanje oziroma imetništvo kvalificiranih deležev oziroma opravljanje drugih finančnih storitev;
3. ki so mu podrejene izključno oziroma pretežno banke oziroma druge finančne organizacije, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno njihovo število, temveč bilančna vsota, višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga gospodarska merila, in
4. kateri je podrejena vsaj ena banka ali borzno posredniška družba.

(2)Družba za pomožne bančne storitve je pravna oseba,

1. katere dejavnost je neposredno povezana z opravljanjem bančnih storitev, oziroma
2. katere dejavnost obsega upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov oziroma opravljanje podobnih poslov, in ima naravo pomožne dejavnosti v razmerju do glavne dejavnosti ene ali več bank. Obveznosti nadrejene banke v bančni skupini
3. člen

(1)Nadrejena banka v bančni skupini je banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni hkrati podrejena nobeni drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji. Če v bančni skupini več bank izpolnjuje ta pogoj je med njimi nadrejena tista, ki ima najvišjo bilančno vsoto.

(2)Nadrejena banka v bančni skupini je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti bančne skupine, določene s tem zakonom. Obvladovanje tveganj v bančni skupini 98. člen

(1)Bančna skupina kot celota mora ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, določenimi s tem zakonom.

(2)Bančna skupina mora biti organizirana tako, da je nadrejeni banki v bančni skupini omogočeno spremljanje tveganj, ki jim je izpostavljena bančna skupina, in izvrševanje ukrepov za obvladovanje teh tveganj.

(3)Bančna skupina mora kot celota izračunavati konsolidirano stanje:

1. kapitala,
2. kapitalske ustreznosti,
3. izpostavljenosti,
4. neizravnanih postavk,
5. naložb v kapital nefinančnih organizacij. Konsolidacija finančnega stanja in rezultatov poslovanja bančne skupine
6. člen

(1)Nadrejena banka v bančni skupini mora sestavljati in predlagati konsolidirane računovodske izkaze.

(2)Banka Slovenije predpiše podrobnejši način ter obseg konsolidacije in vsebino konsolidiranih računovodskih izkazov.

(3)Banka Slovenije lahko banki v bančni skupini naloži, da opravi konsolidacijo posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov znotraj bančne skupine, če je to potrebno zaradi popolnega ali pravilnega prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja bančne skupine kot celote oziroma posamezne banke v bančni skupini. Konsolidacija v drugih primerih 100. člen

(1)Tudi kadar ne gre za bančno skupino po tem zakonu, lahko Banka Slovenije naloži banki, ki je na način iz drugega odstavka 95. člena tega zakona podrejena pravni osebi, ki ni banka oziroma finančni holding, da opravi konsolidacijo posameznih poslov oziroma skupin poslov, če je to potrebno zaradi popolnega ali pravilnega prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja banke.

(2)Oseba iz prvega odstavka tega člena mora banki posredovati vse podatke, potrebne za konsolidacijo poslov oziroma skupin poslov iz prvega odstavka tega člena. Posredovanje podatkov 101. člen

(1)Podrejene družbe v bančni skupini morajo posredovati nadrejeni družbi vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za konsolidacijo in zagotoviti ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo teh podatkov in informacij.

(2)Pravne osebe iz petega odstavka 95. člena tega zakona morajo banki, ki jim je nadrejena, sporočati podatke o njihovih udeležbah v drugih pravnih osebah, ki so pomembni za presojo, ali obstoji obveznost konsolidacije nadrejene banke v zvezi s posredno udeležbo.

(3)Nadrejena banka v bančni skupini mora zagotoviti, da ji podrejene družbe v bančni skupini in nadrejeni finančni holding posredujejo podatke, ki so potrebni za konsolidacijo. Če nadrejeni finančni holding v bančni skupini nadrejeni banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.

(4)Podatki in informacije, potrebni za konsolidacijo v smislu prvega do tretjega odstavka tega člena, so tisti, ki se nanašajo na:

1. aktivne in pasivne bilančne in zunajbilančne postavke,
2. kapital,
3. veliko izpostavljenost,
4. letno poročilo s prilogami,
5. stanja neizravnanih postavk,
6. naložbe v kapital nefinančnih organizacij,
7. druge postavke, ki vplivajo na konsolidacijo v zvezi z likvidnostnimi ter tečajnimi, obrestnimi in drugimi tržnimi tveganji. Obveščanje Banke Slovenije in razkrivanje podatkov
8. člen

(1)Banka mora Banko Slovenije tekoče obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali gre za bančno skupino po tem zakonu.

(2)Banka v bančni skupini mora v posebnem dodatku k letnemu poročilu razkriti podatke o podrejenih oziroma nadrejenih družbah v bančni skupini.

(3)Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vsebini in rokih za poročanje na podlagi prvega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino dodatka k letnemu poročilu iz drugega odstavka tega člena. VII. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV Zaupni podatki 103. člen

(1)Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s posamezno stranko.

(2)Zaupni so tudi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na tekočih in žiro računih. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov 104. člen

(1)Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 103. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(2)Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:

1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
3. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
4. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu,
5. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in predložitev teh pisno podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
6. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
7. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Uporaba zaupnih podatkov
9. člen Banka Slovenije oziroma drugi organi in sodišča smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka
10. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki pridobljeni. VIII. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA Splošna določba
11. člen Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska poročila v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in drugimi predpisi, ter ob upoštevanju računovodskih in finančnih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, če ni v tem poglavju drugače določeno. Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije
12. člen Banka mora organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Kontni okvir in sheme izkazov
13. člen

(1)Banka razvršča podatke v računovodske evidence po kontnem okviru za banke.

(2)Banka pri sestavljanju računovodskih izkazov uporablja sheme računovodskih izkazov za banke. Letno poročilo 109. člen

(1)Banka sestavlja računovodske in konsolidirane računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

(2)Banka mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane računovodske izkaze v dveh mesecih po preteku koledarskega leta. Mesečno poročilo

1. člen Banka mora Banki Slovenije predložiti mesečno poročilo o stanju in prometu na knjigovodskih računih. Predpis o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih
2. člen Banka Slovenije izda sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank, s katerim predpiše:
3. kontni okvir za banke;
4. vrste in sheme računovodskih izkazov bank;
5. podrobnejšo vsebino letnega poslovnega poročila bank in dodatkov k temu poročilu;
6. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov;
7. podrobnejšo vsebino ter način in roke za posredovanje mesečnih poročil iz
8. člena tega zakona. IX. NOTRANJA REVIZIJA Notranja revizija
9. člen

(1)Banka mora organizirati notranjo revizijo kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke.

(2)Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom določi pravila delovanja revizije. Naloge notranje revizije 113. člen

(1)Notranja revizija izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem banke z namenom preverjanja, če banka:

1. opravlja bančne in druge finančne storitve pravilno in v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki urejajo poslovanje banke,
2. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja računovodska ter druga poročila v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki urejajo poslovanje banke.

(2)Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje revizije, ki jih v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava banke.

(3)Notranja revizija mora uskladiti metode svojega dela z delom zunanjih revizorjev banke, ki pregledujejo letne računovodske izkaze oziroma opravljajo posebno revizijo na zahtevo Banke Slovenije oziroma posebno ali izredno revizijo na podlagi določb zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97). Delavci notranje revizije 114. člen

(1)Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora banka zaposliti najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv revizor oziroma preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

(2)Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v banki ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.

(3)Nalog notranje revizije ne smejo opravljati člani uprave banke. Letni program dela notranje revizije 115. člen

(1)Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni program dela notranje revizije.

(2)Letni program mora obsegati:

1. področja poslovanja na katerih bo notranja revizija opravila pregled poslovanja,
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.

(3)Podrobnejši načrt dela notranje revizije sprejme uprava banke. Poročilo o notranjem revidiranju 116. člen

(1)Notranja revizija mora najmanj za vsako trimesečje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:

1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
3. kršitve in nepravilnosti, ki jih je notranja revizija ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,
4. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila notranja revizija.

(2)Notranja revizija mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:

1. poročilo o uresničitvi letnega programa dela,
2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.

(3)Trimesečno in letno poročilo mora notranja revizija predložiti upravi in nadzornemu svetu.

(4)Uprava mora letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta uvrstiti na dnevni red skupščine hkrati z revidiranim letnim poročilom banke. Obveščanje uprave banke in nadzornega sveta 117. člen

(1)Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da banka krši pravila o obvladovanju tveganj ter ji zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti upravo banke.

(2)Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava banke krši pravila o obvladovanju tveganj, mora o tem nemudoma obvestiti tudi nadzorni svet. X. REVIDIRANJE Revidiranje letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila 118. člen

(1)Letno poročilo banke in konsolidirano letno poročilo bančne skupine mora pregledati pooblaščeni revizor.

(2)Naloge revidiranja letnih poročil iz prvega odstavka tega člena lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.

(3)Naloge revidiranja letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročil podrejenih družb v tej bančni skupini mora opraviti ista revizijska družba.

(4)Banka mora Banki Slovenije in ministrstvu, pristojnem za finance predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta. Poročanje Banki Slovenije

1. člen Če revizor pri pregledu ugotovi, da banka oziroma z banko povezana oseba krši pravila o obvladovanju tveganj ter banki zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Dolžnost banke do posredovanja informacij
2. člen

(1)Uprava banke mora revizorju posredovati vso potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizorjem mora banka v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih in delovnih prostorov.

(2)Za izvajanje revizije mora banka dati revizorski družbi na razpolago ustrezne prostore in pripomočke. Če so bili opravljeni vnosi ali shranjevanje podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora banka na lastne stroške v primernem roku revizorju dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij. Vsebina revizijskega pregleda 121. člen

(1)Revizor pregleduje in poroča predvsem o:

1. bilanci stanja;
2. izkazu uspeha;
3. spremembah kapitala;
4. izkazu finančnih tokov;
5. stanju in spremembah rezervacij in izvršenih odpisih terjatev;
6. stanju prevzetih in morebitnih obveznosti;
7. prikazu učinkov konsolidacije;
8. izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj;
9. delovanju notranje revizije;
10. načinu vodenja poslovnih knjig;
11. kvaliteti informacijskega sistema v banki;
12. pravilnost in popolnost obvestil in poročil Banki Slovenije,
13. vrednotenju bilančnih in zunajbilančnih postavk in računovodskih politikah.

(2)Banka Slovenije predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

(3)Banka Slovenije lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

(4)Če revizijski pregled oziroma poročilo ni opravljeno oziroma izdelano v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, Banka Slovenije zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške banke. Objava povzetka revidiranega letnega poročila 122. člen

(1)Banka v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v 15 dneh po sprejemu na skupščini, vendar najkasneje v šestih mesecih po preteku koledarskega leta.

(2)Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena. XI. NADZOR NAD BANKAMI 1. Splošne določbe Nadzor nad bankami 123. člen

(1)Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami z namenom preverjanja, če banke spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi izdanimi na njihovi podlagi.

(2)Banka Slovenije opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z banko, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem banke.

(3)Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.

(4)Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad hranilno kreditnimi službami z namenom preverjanja, če hranilno kreditne službe spoštujejo določbe 5., 8., 9., 10.,

1. in
2. poglavja tega zakona. Način opravljanja nadzora
3. člen Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami s:
4. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati Banki Slovenije oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
5. opravljanjem pregledov poslovanja bank;
6. izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu. Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
7. člen

(1)Za opravljanje nadzora in

1. in
2. točke
3. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga glede na višino tveganju prilagojene aktive iz prvega odstavka
4. člena tega zakona določa tarifa Banke Slovenije.

(2)Banka Slovenije lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse banke za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 124. člena tega zakona v tem letu.

(3)Če banka ne plača nadomestila, v rokih, ki jih določa tarifa Banke Slovenije, Banka Slovenije banki z odločbo naloži plačilo.

(4)Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Stroški nadzora 126. člen

(1)Kadar je banki izrečen ukrep nadzora po tem zakonu mora Banki Slovenije plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Banke Slovenije.

(2)O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.

(3)Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dopusten upravni spor tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora upravni spor ni dopusten.

(4)Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. 2. Poročanje Redno poročanje 127. člen

(1)Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:

1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev iz
4. člena tega zakona,
5. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
6. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva, oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,
7. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke za 25% oziroma več,
8. naložbah v kapital nefinančnih organizacij,
9. nastanku velike izpostavljenosti,
10. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
11. prenehanju opravljanja določenih bančnih oziroma drugih finančnih storitev.

(2)Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:

1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz
4. člena tega zakona. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije
5. člen Banka mora na zahtevo Banke Slovenije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije. Predpis o poročanju
6. člen Banka Slovenije izda sklep o poročanju, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz
7. člena tega zakona, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz
8. člena tega zakona.
9. Ukrepi nadzora
11. Splošna določba Ukrepi nadzora
12. člen Ukrepi nadzora nad banko po tem zakonu so:
13. odreditev odprave kršitev;
14. odreditev dodatnih ukrepov;
15. prepoved opravljanja določenih bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev;
16. odvzem dovoljenja;
17. izredna uprava;
18. prisilna likvidacija banke;
19. odločanje o razlogih za stečaj banke.
21. Odprava kršitev Odredba o odpravi kršitev
22. člen

(1)Banka Slovenije izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi:

1. da član uprave banke nima dovoljenja iz
2. člena tega zakona;
3. da banka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev iz
4. člena tega zakona oziroma drugega odstavka
5. člena tega zakona;
6. da banka opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
7. da banka krši pravila o obvladovanju tveganj;
8. da banka krši pravila o vodenju poslovnih knjig in poslovnih poročil, notranji reviziji oziroma o revidiranju letnih poročil;
9. da banka krši obveznosti poročanja in obveščanja;
10. da banka krši druge določbe tega zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov oziroma drugih zakonov, ki urejajo poslovanje bank.

(2)V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi Banka Slovenije rok za odpravo kršitev. Poročilo o odpravi kršitev 132. člen

(1)Banka mora v roku iz drugega odstavka 131. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.

(2)Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.

(3)Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.

(4)Banka Slovenije mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v tridesetih dneh po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o obvladovanju tveganj 133. člen

(1)Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, lahko z odredbo o odpravi kršitev odredi tudi naslednje dodatne ukrepe:

1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke;
2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer: – sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki, – sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev dobička,
3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;
4. prepove banki dajanje posojil oziroma opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih poslov za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto;
5. prepove banki sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, povezanimi družbami ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko povezana oseba;
6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za: – izboljšanje postopkov upravljanja s tveganji; – spremembo področij poslovanja banke; – omejitev dajanja posojil; – izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke; – pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk; – izboljšanje računovodsko informacijskega sistema; – izboljšanje postopkov notranjih kontrol in notranjega revidiranja; – druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o obvladovanju tveganj:
7. naloži banki izvedbo ukrepov, določenih z zakonom o Banki Slovenije (Uradni list RS/I, št. 1-17/91).

(2)Šteje se, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, če:

1. ne dosega minimalnega kapitala iz
2. člena tega zakona;
3. ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
4. ne sprejme ukrepov in določi pravil za ustrezno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk oziroma če te postavke vrednoti v nasprotju s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
5. opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma če opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
6. sklepa pravne posle oziroma opravlja pravna dejanja, na podlagi katerih nastane izpostavljenost banke do posamezne osebe v nasprotju z določbami tega zakona;
7. izplača dividende v nasprotju s
8. členom tega zakona;
9. pogosto krši obveznosti pravočasnega in pravilnega poročanja, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
10. sklepa navidezne posle z namenom napačnega prikazovanja finančnega položaja ali izpostavljenosti banke;
11. opravlja druge posle, ki lahko ogrozijo njeno likvidnost oziroma solventnost;
12. ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja sredstev za izplačilo zajamčenih vlog.
14. Odvzem dovoljenja Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
15. člen

(1)Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v naslednjih primerih:

1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če banka ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,
3. če banka ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Banke Slovenije ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem,
4. če banka ravna v nasprotju z odredbo o odpravi kršitev,
5. če je banka odredila dodatni ukrep iz
6. točke prvega odstavka
7. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih,
8. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka
9. člena tega zakona osebi, ki je neposredno oziroma posredno obvladujoča družba banke,
10. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog,
11. če banka ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev.

(2)Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in razlogi za prisilno likvidacijo iz 147. člena tega zakona, Banka Slovenije oba postopka združi.

(3)Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst bančnih poslov oziroma za opravljanje posameznih finančnih storitev, Banka Slovenije lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo banki prepove opravljati te bančne posle oziroma druge finančne storitve.

(4)Za postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja posameznih vrst bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev se smiselno uporabljajo določbe o postopku za odvzem dovoljenja. Pogojni odvzem dovoljenja 135. člen

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če banka v času, ki ga določi Banka Slovenije, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2)Kadar Banka Slovenije izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če banka v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Banka Slovenije v mejah preizkusne dobe. Preklic pogojnega odvzema dovoljenja

1. člen Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka
2. člena tega zakona.
4. Izredna uprava Odločba o izredni upravi
5. člen

(1)Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi v naslednjih primerih:

1. če je banki odredila dodatne ukrepe iz prvega odstavka
2. člena tega zakona in banka v rokih določenih za izvajanje dodatnih ukrepov ni pričela z izvajanjem teh ukrepov oziroma jih ni izvedla,
3. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz
4. člena tega zakona;
5. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma solventnost.

(2)Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta. Člani izredne uprave

1. člen Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave banke, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj. Vpis v sodni register
2. člen

(1)V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni upravi. Hkrati se vpiše tudi ustrezna sprememba oseb, pooblaščenih za zastopanje banke.

(2)Predlog za vpis podatkov iz prvega odstavka tega člena mora izredna uprava vložiti v roku treh dni od prejema odločbe. Predlogu mora priložiti odločbo Banke Slovenije o izredni upravi. Pravne posledice izredne uprave 140. člen

(1)V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta Banka Slovenije.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena ima Banka Slovenije pravico dajati izrednemu upravitelju navodila za vodenje poslov banke, ki so zanj obvezna.

(3)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Banka Slovenije z navodili iz drugega odstavka tega člena ne določi drugače.

(4)Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke, ter pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 143. člena tega zakona. Pooblastila v času trajanja izredne uprave 141. člen

(1)Člani uprave morajo izredni upravi nemudoma omogočiti dostop do vse poslovne in druge dokumentacije banke in pripraviti poročilo o predaji poslov.

(2)Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa pojasnila oziroma dodatna poročila o poslovanju banke.

(3)Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč pristojnega organa za notranje zadeve. Poročila izredne uprave 142. člen

(1)Izredna uprava mora najmanj vsake tri mesece izdelati in izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi.

(2)Izredna uprava mora v devetih mesecih po imenovanju izredne uprave izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti banke in možnosti za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje:

1. oceno in posledice prevzemanja izgub banke s strani delničarjev banke,
2. možnosti za alokacijo in razpršitev ostalih izgub banke,
3. nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke,
4. oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav banke z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov,
5. oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja banke. Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke
6. člen

(1)Če Banka Slovenije na podlagi poročila izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala banke oziroma zaradi odprave vzrokov nelikvidnosti ali nesolventnosti banke, potrebno ustrezno povečati osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki, naloži izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev banke in ji predlaga sprejem sklepa o takšnem povečanju osnovnega kapitala.

(2)Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine zaradi odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena najkasneje v roku 8 dni po prejemu naloga Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

(3)V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz

1. člena tega zakona. Pravica odkupa delnic banke
2. člen

(1)Če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka

1. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka
2. člena tega zakona ni uspešna, pridobi Banka Slovenije pravico v svojem imenu in za račun investitorja, ki izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje osnovnega kapitala banke, odkupiti delnice banke za ceno, doseženo na javni dražbi.

(2)Če namerava Banka Slovenije uresničiti odkupno pravico iz prvega odstavka tega člena, mora v roku 30 dni šteto od dne, ko je odkupno pravico pridobila, objaviti javno dražbo za prodajo delnic investitorju.

(3)V objavi javne dražbe določi Banka Slovenije izhodiščno ceno, na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljeni na podlagi revidirane bilance stanja banke na zadnji dan v mesecu pred pridobitvijo pravice odkupa, izdelani ob predpostavki nedelujočega podjetja.

(4)Na javni dražbi proda Banka Slovenije delnice tistemu zdražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni dražbi nihče ne ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Banka Slovenije odkup po ceni, ki je za 5% nižja od izhodiščne, in nadaljuje z zniževanjem ponudbene cene za enak znesek dokler posamezni zdražitelj ne izjavi, da je pripravljen kupiti delnice.

(5)Hkrati z objavo dražbe izda Banka Slovenije klirinško depotni družbi nalog, da v centralnem registru v zvezi z delnicami banke vpiše prepoved razpolaganja v korist Banke Slovenije.

(6)Za vpis prepovedi razpolaganja in prenos delnic na investitorja, v čigar imenu je Banka Slovenije uresničila odkupno pravico se smiselno uporabljajo določbe zakona o prevzemih.

(7)Ne glede na šesti odstavek tega člena, prenese klirinško depotna družba delnice banke na račun investitorja iz šestega odstavka tega člena šele, ko jo Banka Slovenije obvesti, da je investitor izvedel ustrezen postopek povečanja osnovnega kapitala banke. Ocena rezultatov izredne uprave 145. člen

(1)Banka Slovenije mora najmanj enkrat na tri mesece oceniti rezultate izredne uprave.

(2)Banka Slovenije mora sprejeti končno oceno rezultatov izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona.

(3)Če Banka Slovenije oceni, da se je v času trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje banke tako, da je banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona, in redno izpolnjuje svoje dospele obveznosti, mora Banka Slovenije izdati odločbo o prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.

(4)Če Banka Slovenije oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje banke ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona oziroma da bi bila sposobno tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.

(5)V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ šest mesecev, če ni pogojev za začetek stečaja banke in če Banka Slovenije oceni, da bo banka v nadaljnjih šestih mesecih lahko dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona. Predčasno aktiviranje jamstva 146. člen

(1)Kadar med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo za zajamčene vloge.

(2)Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katerakoli izplačila razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačila plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.

(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva kot kredit za izplačilo dospelih zajamčenih vlog na poseben račun banke.

(4)Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.

(5)Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece.

(6)Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

(7)Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.

(8)Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.

(9)Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 153., 155.,

1. in
2. člena tega zakona.
4. Prisilna likvidacija Razlogi za začetek prisilne likvidacije
5. člen

(1)Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije v naslednjih primerih:

1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka
2. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz
3. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
4. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
5. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka
6. člena tega zakona ni uspešna, in ni pogojev za uresničitev odkupne pravice iz
7. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
8. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
9. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev, in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave.

(2)Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v roku 8 dni, ki teče

1. v primeru iz
2. točke prvega odstavka tega člena od izteka roka za sprejem končnega poročila o oceni rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka
3. člena tega zakona,
4. v primeru iz
5. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog iz prvega odstavka
6. člena tega zakona oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje,
7. v primeru iz
8. točke prvega odstavka tega člena od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,
9. v primeru iz
10. točke prvega odstavka tega člena od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave. Likvidacijski upravitelji
11. člen Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije imenuje dva ali več likvidacijskih upraviteljev, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj. Pravne posledice prisilne likvidacije
12. člen

(1)Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke, ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti na podlagi določb iz 1. točke 150. člena tega zakona.

(2)V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti na podlagi določb iz

1. točke
2. člena tega zakona, Banka Slovenije. Postopek prisilne likvidacije
3. člen Če v tem podrazdelku ni drugače določeno, se za postopek prisilne likvidacije banke smiselno uporabljajo določbe:
5. člena,
6. člena,
7. člena,
8. člena,
9. člena, prvega odstavka
10. člena,
11. člena,
12. člena,
13. člena,
14. člena,
15. člena in
16. člena ZGD, ter
18. člena, tretjega odstavka
19. člena in
20. člena tega zakona. Prepoved sklepanja novih poslov
21. člen V postopku prisilne likvidacije banka ne sme sklepati nobenih novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske mase. Nastop stečajnega razloga
22. člen Če likvidacijski upravitelji ugotovijo, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke, ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala terjatve upnikov na podlagi pogodb o depozitu oziroma drugih terjatev upnikov, morajo o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. XII. ZAJAMČENE VLOGE Zajamčena vloga
23. člen

(1)Vloga po tem zakonu je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do banke na podlagi:

1. pogodbe o vodenju tekočega ali žiro računa,
2. hranilne vloge,
3. denarnega depozita,
4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.

(2)Zajamčena vloga po tem zakonu je stanje vloge do višine 3,700.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad banko.

(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge naslednjih oseb:

1. drugih bank in drugih finančnih organizacij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,
5. vloge delničarjev banke, ki so v kapitalu banke oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
6. vloge pravnih oseb, ki so od banke odvisne družbe,
7. vloge članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz
8. in
9. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
10. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
11. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.

(5)Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge. Predpis o zajamčenih vlogah

1. člen Banka Slovenije predpiše:
2. način izračuna višine likvidnih naložb iz
3. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti vrednostnih papirjev, ki so predmet teh naložb;
4. podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog in za uresničitev jamstva. Jamstvo za izplačilo zajamčenih vlog
5. člen

(1)Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.

(2)Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri drugi banki v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto zajamčenih vlog pri vseh bankah, zmanjšano za vsoto zajamčenih vlog, ki so predmet jamstva, predstavlja vsota zajamčenih vlog pri posamezni banki. Likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih vlog

1. člen Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog mora banka sredstva v višini, določeni s predpisom Banke Slovenije iz
2. člena tega zakona naložiti v vrednostne papirje Banke Slovenije oziroma Republike Slovenije. Prevzem obveznosti izplačila zajamčenih vlog
3. člen

(1)Z dnem začetka stečaja nad banko prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun banke v stečaju obveznost izplačila zajamčenih vlog banke v stečaju.

(2)Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica.

(3)Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačila zajamčenih vlog iz prvega odstavka tega člena.

(4)Banka prevzemnica sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih vlog. Poziv za vplačilo sredstev

1. člen Banka Slovenije naloži bankam iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog. Vrnitev vplačanih sredstev
3. člen Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu s
4. členom tega zakona. XIII. STEČAJ BANKE Prepoved prisilne poravnave
5. člen Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave. Uporaba določb za stečajni postopek
6. člen

(1)Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke uporabljajo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 – v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).

(2)Če