Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave

(2), Jablanica

(2), Trpčane, Kuteževo

(2), Podgraje

(2), Zabiče

(2), Novokračine

(2), Jelšane in Dolenje, Sušak, Fabci in Nova vas. Na območju Občine Ilirska Bistrica so za večje vodovodne sisteme in za pomembnejše lokalne vodovode opredeljeni zaščitni pasovi in odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov (Uradne objave Primorske novice, št. 9/85). Varstveni pasovi varovanja vodnih virov so opredeljeni v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 3 in Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. 4.2.3 Razvojne naloge oskrbe z vodo Vrstni red ukrepov za urejanje javnih vodovodov: – nujne sanacije obstoječega omrežja, da se zmanjšajo izgube in uvedba ukrepov, da se poveča racionalno koriščenje vode, – urejanje obstoječih in vključevanje novih zajetij in posodobitev vodohranov, – širjenje vodovodnega sistema na vododeficitarna območja občine in, – povečanje kapacitet črpališč in dopolnjevanje primarnih vodov. Na področju oskrbe z vodo bomo dogradili obstoječe vodovodne sisteme za potrebe neoskrbovanih ali nezadostno oskrbovanih območij. Vodovodni sistem “A“ – dokončanje vodovodnega sistema, – predvideti možnost podaljšanja cevovoda iz naselja Kuteževo do turističnega naselja Sviščaki in zgraditi vodovod (potrebna predhodna strokovna presoja), – navezati vaška omrežja in lokalna zajetja na vodovodni sistem “A“, kjer bo to mogoče, – tekoče vzdrževanje sistema, – rekonstrukcija posameznih delov vodovoda. Vodovodni sistem “B“ – rekonstrukcija posameznih odsekov vodovoda, – izgradnja vodovoda Ostrožno Brdo-Suhorje, – tekoče vzdrževanje sistema. Vodovodni sistem “C“ – rekonstrukcija posameznih odsekov vodovoda in rezervoarjev, – podaljšanje sistema iz Jelašan do naselij Novokračine, Sušak, Fabci in Nova Vas, – tekoče vzdrževanje sistema, – izgradnja vodovoda Podbreže–Hrušica. Vodovodni sistem “D“ – rekonstrukcija posameznih delov vodovoda, – zgraditev črpališča in dodatnega rezervoarja za potrebe visoke cone predvsem v soseski S-13, – povezava tega sistema preko obrtno-industrijske Trnovo cone na Brkinski vodovod, – tekoče vzdrževanje sistema, – rekonstrukcija čistilne naprave in vodarne Bistrica. Vodovodni sistem “E“ – izgradnja čistilne naprave, – tekoče vzdrževanje sistema. Vodovodni sistem “F“ – izgradnja čistilne naprave, – usposobitev še enega vodnjaka ter povezava z obstoječim vodovodom, – tekoče vzdrževanje vodovoda, – obnova zajetij in povezava na obstoječi vodovod. Predvidene razvojne naloge so prikazane v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. Za potrebe oskrbe vseh naselij z vodo v Občini Ilirska Bistrica je potrebno izdelati program vodooskrbe s kvalitativno in kvantitativno analizo zajetih in nezajetih vodnih virov, obstoječega vodovodnega omrežja in obstoječe in predvidene porabe vode ter predlogom novih ukrepov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kvaliteti pitne vode in ukrepom, ki to zagotavljajo. Pri vseh vodovodnih sistemih je potrebno še urediti avtomatiko, signalizacijo in sistem zvez. Pred povezavo lokalnih vodovodnih sistemov na glavni sistem, bo potrebno zajetja teh zavarovati in pregledati kakovost vode ter izgraditi lokalne čistilne naprave za pitno vodo. Za vsa vodozbirna območja, kjer je sprejet odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za varovanje vodnih virov je potrebno izdelati sanacijski program. Z opredelitvijo območij varstva vodnih virov so bila ugotovljena neskladja med obstoječo rabo prostora in stopnjo varovanja. S prostorskimi ureditvenimi pogoji PUP se bodo določila merila in pogoji ter način odvajanja odpadnih voda iz objektov in prometnih površin. Izdelan program vodooskrbe in sanacijski program sta definirana kot organizacijska naloga. Gradnja vodovodnih sistemov se izvaja na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, ki vsebuje tudi elemente presoje vplivov na okolje in izdane lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja. Odgovoren je župan Občine Ilirska Bistrica. 4.3 Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak V Občini Ilirska Bistrica sta zgrajeni dve kanalizacijski omrežji in sicer v mestu Ilirska Bistrica in naselju Šembije. Kanalizacijsko omrežje v Ilirski Bistrici še nima zgrajene ustrezne čistilne naprave. V vseh ostalih naseljih v občini pa so zgrajene meteorne kanalizacije in kot take niso primerne za odvajanje fekalnih voda, zato je potrebna gradnja greznic oziroma je potrebno ustrezno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak, ki so v upravljanju Komunalno stanovanjskega podjetja Ilirska Bistrica ter posameznih naselij oziroma krajevnih skupnosti, so razvidni iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 6 in Kartografske dokumentacije prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. 4.3.1 Razvojne naloge zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak bo potrebno prvenstveno zgraditi komunalno čistilno napravo za mesto Ilirska Bistrica in okoliška naselja, ki gravitirajo na zbirni kanal, ki vodi do lokacije predvidene čistilne naprave (predvidena velikost ca. 20.000 EE). Potrebno je dokončanje kanalizacijskega omrežja v Ilirski Bistrici (Sušec, Bistrica, Cankarjeva ulica, Gabrije, Jasenska pila,...) ter rekonstrukcija posameznih odsekov kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijska omrežja v naseljih bodo navezana na lokalne čistilne naprave oziroma bodo čistilne naprave zgrajene za več naseljih skupaj, kar je potrebno preučiti. V dolgoročnem obdobju bo potrebno postopno urediti kanalizacijo v vseh naselij v občini, prioriteto pa bodo imela tista, ki imajo večjo količino onesnaženosti in katerih odplake se izlivajo v reko Reko oziroma njene pritoke ter tiste, ki so v območjih varstvenih pasov zajetij pitne vode. Pod pojmom “ureditev kanalizacije“ je mišljena zgraditev kanalizacijskega omrežja po naseljih, kjer še ni zgrajeno, zgraditev lokalnih čistilnih naprav ali pa priključitev bližnjih naselij na centralno čistilno napravo. Za lokalne čistilne naprave lahko uporabimo montažne čistilne naprave, ali pa tako imenovane male čistilne naprave. Ureditev kanalizacijskega omrežja v Občini Ilirska Bistrica je pomembno predvsem zaradi preprečevanja onesnaženja reke Reke in njenih pritokov. Vsi vodotoki v občini so namreč pod naselji v II. kakovostnem rezredu. Tudi na področju Šviščakov in Mašuna bo potrebno urediti kanalizacijo in zgraditi čistilne naprave, vzporedno z razvojem počitniškega naselja in širitvijo kapacitet turistično rekreacijskega centra. Do izgradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave je varstvo voda potrebno zagotavljati z izgradnjo ustreznih neprepustnih greznic in njihovim rednim čiščenjem. Ker večji del območja Občine Ilirska Bistrica predstavlja vodozbirno območje za lokalne oziroma glavne vodovode je potrebno za vsako kanalizacijsko omrežje, pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Posamezne neustrezno zgrajene greznice predstavljajo stalen in nenadzorovan vir onesnaževanja podzemnih in površinskih voda, zato je nujen nadzor nad zgrajenimi greznicami (tehnični pregled). Predvidene razvojne naloge (novogradnje in rekonstrukcije) so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 6. Uvrstitev tako predlaganih rešitev zbiranja in čiščenja odplak v republiški koncept varstva okolja je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Ilirska Bistrica. 4.4 Obstoječi objekti in naprave vodnogospodarskih ureditev Za zaščito voda, vodotokov in vodnogospodarskih objektov v Občini Ilirska Bistrica je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, izpostava Koper ter Občina Ilirska Bistrica. Upravljavec je Hidro Koper, d.o.o.. V Občini Ilirska Bistrica sta zgrajeni dve akumulacijski jezeri Klivnik in Mola. V Občini Ilirska Bistrica so urejena nekatera melioracijska območja v dolini reke Reke. Na območju Občine Ilirska Bistrica so izvedene regulacije na več odsekih reke Reke. Odseki reguliranih vodotokov, melioracijska območja ter izvedene akomulacije so razvidni iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 3. 4.4.1 Razvojne naloge vodnogospodarskih ureditev Pretežni del vodotokov na obravnavanem območju ima hudourniški značaj. Potrebno je pristopiti k sistematičnemu urejanju primarnega vodotoka reke Reke na mestih, kjer je prisotna močna bočna erozija in mestih, kjer so prisotne lokalne razmere, ki zmanjšujejo pretočni profil in s tem pretočno sposobnost vodotoka. Ravno tako je potrebno pristopiti k urejanju strug ostalih vodotokov, predvsem tam, kjer je prisotna poplavna ogroženost naselij in infrastrukturnih objektov (Sušaški potok, Dolenjski potok, Posrtev, Jesenska pila, Bistrica, Sušec in drugi). Ustrezno pozornost je potrebno posvetiti tudi urejanju zgornjega toka posameznih vodotokov, kjer so večji vzdolžni padci in je prisotno močno erozijsko delovanje vode. Režim gospodarjenja na celotnem področju je potrebno uskladiti tako, da tudi druge dejavnosti v prostoru ne bodo spodbujajoče delovale na razvoj erozijskih procesov. Posebno skrb je potrebno posvetiti obema akumulacijama Mola in Klivnik, ki imata prvenstveni pomen zadrževanja visokega vala in s tem zagotavljanja večje poplavne varnosti vzdolž reke Reke dolvodno od pritoka Mole ter bogatenje reke Reke v sušnem obdobju. Vse ostale dejavnosti ob obeh akumulacijah se morajo podrediti navedenima funkcijama. Na območju obeh akumulacij je ostala nerazrešena izgradnja obvoznih poti, pri čemer je potrebno speljati potrebne aktivnosti. Za zagotavljanje večje poplavne varnosti in za zadrževanje vodnih količin je potrebno pričeti z aktivnostmi za izgradnjo še ostalih možnih akumulacij in sicer Dula in Jablanica. Razvojne naloge so naslednje: – ureditev vodotokov: struga reke Reke na celotnem območju občine, Kolaški potok, Kukljački potok, Podstenjšek, Posrtev, Molja, Klivnik, Veliki jarek, Sušaški potok, Dolenjski potok, Jesenska pila, Bistrica, Sušec, – ureditev akumulacij: obvozne poti akumulacije Mola in Klivnik, ureditev prehoda preko Molje pri Madrgocu, aktivnosti za izgradnjo akumulacije Dula, – vzdrževanje strug in vodnogospodarskih objektov: izvajati redna vzdrževalna dela v naravnih strugah in zgrajenih vodnogospodarskih objektih, izvajanje protierozijskih ukrepov. Ker so vsi stalni vodotoki na območju Občine Ilirska Bistrica uvrščeni med pomembno naravno dediščino, je potrebno pri vseh ureditvenih posegih v vodotoke predhodno mnenje ZVNKD. Hkrati je potrebno pri vseh načrtovanih vodnogospodarskih ureditvah pripravljati dokumentacijo v sodelovanju s strokovno službo ZVNKD. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je povodje reke Reke v vplivnem območju regijskega parka Škocjanske jame – zakon o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96). Vsi vodnogospodarski in drugi posegi v prostor bodo izvajani tako, da se bodo izboljšali pogoji za zadrževanje vodnih količin, in da se bodo v okviru naravnih možnosti povečale količine voda, ki jih je mogoče izkoriščati. Iz kartografskih prilog je razviden obseg hudourniških območij, kjer je še posebej izrazito erozijsko delovanje voda, izraziti hudourniški vodotoki in še posebej izraženi pogoji za porušitev ravnotežnega stanja. Za to območje je potrebno izdelati podrobnejše načrte posegov in aktivnosti, ki naj preprečijo škodljivo delovanje voda. Izdelati je potrebno podrobnejši kataster hudourniških pritokov ter preučiti ukrepe za uničenje razdiralne sile vode in ustavljanja plavin. Ta hudourniška območja je potrebno razglasiti za hudourniška območja regionalnega pomena. Režim gospodarjenja na teh območjih je potrebno uskladiti tako, da tudi druge dejavnosti v prostoru ne bodo spodbujajoče delovale na razvoj erozijskih procesov. Razvojne naloge so naslednje: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Vodnogospodarske ureditve Naziv ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Akumulacije – akumulacija Dula (priprava dokumentacije), - določiti ureditvena območja akumulacij (obstoječih in (predvidenih), - izdelati sanacijski program, definirati varstvene režime ter pravilnik za polnjenje in praznjenje ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- regulacije vodotokov – strugo reke Reke je potrebno sanirati in urediti tako, da bodo upoštevani varstveni in ekološki kriteriji ter upoštevani obstoječi objekti in naprave (izdelava sanacijskega programa) – urediti in sanirati je potrebno tudi vse pritoke reke Reke – regulacija Molje in reke Reke ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- melioracijske površine Ta območja je potrebno zavarovati pred visokimi vodami ter omogočiti odvodnjo prekomernih voda s teh površin. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- varstvo pred škodljivim delovanjem voda v naseljih Varstvene objekte na vodotokih je potrebno razviti in vzdrževati do te mere, da bodo vsa naselja zavarovana pred delovanjem visokih voda (petnajstletne in petindvajsetletne vode). ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ureditev strug vodotokov v naseljih ter priprava predlogov za sanacijo in urejanje vodotokov so organizacijske naloge Ministrstva za okolje in prostor – Uprave RS za varstvo narave, izpostave Koper ter Občine Ilirska Bistrica. Urejanje vodotokov mora biti opredeljeno z izdelanim programom Uprave za varstvo narave in mora biti usklajen z vsemi resorji, ki so prisotni v tem prostoru. Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Ilirska Bistrica. 4.5 Družbenoekonomski statusi na področju vodnega gospodarstva Občina Ilirska Bistrica ima za potrebe svojih vodovodnih sistemov urejeno varovanje vodnih virov z odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov (Uradne objave Primorske novice, št. 9/85). Istočasno pa je Občina Ilirska Bistrica tudi vodozbirno območje za zajetje Malni za potrebe vodovodnega sistema občine Postojna in Pivka. Ker ima to zajetje in ta vodovodni sistem status pomembnejšega zajetja za Občino Pivka in Postojna oziroma vodovoda, je potrebno tudi ta področja zaščititi z odlokom. Priprava strokovnih osnov in sprememba odloka je organizacijska naloga, za katero je odgovorna Občina Ilirska Bistrica. Za koordinacijo s strani Občine Ilirska Bistrica je odgovoren župan Občine Ilirska Bistrica. 5. RUDARSTVO 5.1 Obstoječa območja, objekti in naprave V Občini Ilirska Bistrica je urejen kamnolom Gabrovec, ki ga upravlja podjetje Snežnik, d.o.o.. Del nalog za potrebe kamnoloma se odvija v starem kamnolomu nad Ilirsko Bistrico. V Občini Ilirska Bistrica je tudi nahajališče peščene gline in lignita, in sicer med vodotokom Reko in Moljo. Opredeljen je rudni rezervat in raziskovalni prostor ter predvideni pridobivalni prostor do leta 2000. Lokacije območij za rudarstvo so razvidne iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 1. 5.2 Cilji Na področju območij za rudarstvo bomo predvsem: – učinkovito gospodarili, – sanirali območja. 5.3 Razvojne naloge Prizadevali si bomo za postopno širitev ter opremljanje kamnoloma Gabrovec, ki naj bi v bodoče pokrival vse občinske potrebe po kamenju, lomljencu ter pesku. V postopke sanacije kamnolomov je potrebno vključevati tudi sanacijo cest do kamnolomov. Priprava programa sanacije za vse nelegalne kamnolome in peskokope ter programa za pridobivanje peščene gline in lignita je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Ilirska Bistrica. 6. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki so normativno zavarovana oziroma tista, ki jih bomo še zavarovali, so prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Ilirska Bistrica. Strokovna služba za področje naravne in kulturne dediščine je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – Gorica (ZVNKD) iz Nove Gorice. Za območje Občine Ilirska Bistrica velja odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti občine (Uradne objave Primorske novice, št. 3/93). 6.1 Naravna dediščina Na območju Občine Ilirska Bistrica je zavarovan vrh Snežnika – odredba o razglasitvi Snežnika za naravno znamenitost (Uradni list LRS, št.4-27/64). Pomembnejša območja in objekti naravne dediščine so opredeljeni v inventarju Naravna dediščina v Občini Ilirska Bistrica, ZVNKD Gorica, maj 1990, in vrisani v kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ilirska Bistrica (TK 25), prav tako so vrisana tudi območja in objekti najpomembnejše naravne dediščine, ki so predlagana za razglasitev (TK25). Območja normativnega varstva Naravne dediščine ter območja predlaganega varstva so označena v Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. 6.1.1 Cilji Cilji varstva naravne dediščine: – ohraniti samonikle rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe, in ekosisteme ter njim lastne procese, – ohraniti naravne znamenitosti, – ohraniti logiko razvoja tipov krajine v skladu z naravnimi procesi, – ohraniti biološko pestrost tega območja, predvsem endemične vrste in populacije na meji razširjenosti, – ohraniti vse ekosisteme in habitatne tipe tega območja, ter zagotoviti njihov naravni razvoj, – obnoviti prizadete naravne znamenitosti, habitate in ekosisteme... – varovati območja in objekte pomembnejše naravne dediščine, razglasiti in varovati naravne znamenitosti, ohraniti biološko pestrost, raznolikost ter predvsem endemične in ogrožene vrste. 6.1.2 Razvojne naloge Ažurirati bo potrebno evidenco naravne dediščine. V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov: – Snežniški park (varstveni režim za krajinski park). V skladu s pripravljenimi strokovnimi osnovami za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – Gorica, bomo pripravili program zavarovanj naslednjih območij in objektov naravne dediščine: ----------------------------------------------------------------------------------------------------- Evidenčna Vrsta Ime spomenika Zavarovanje TK 25/G št. spomenika ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 13. 1. KP Krajinski park Snežnik Il. Bistrica zahod Il. Bistrica vzhod Palčje, Snežnik, Lož, Klana, Pivka,Črni lazi 13. 2. KP Krajinski park Mašun zavarovan Il. Bistrica vzhod Snežnik, Lož, Palčje 13. 3. KP Krajinski park Starajski kras Vele Mune, Il. Bistrica zahod 14. 1. NR Snežnik zavarovan Snežnik 14. 2. NR Snežnik–Ždrocla Snežnik 14. 3. NR Zatrep Snežnik 15. 1. NS Dana Il. Bistrica zahod 15. 2. NS Danca Il. Bistrica zahod 15. 3. NS Dolenjske Ponikve Il. Bistrica vzhod 15. 4. NS izvir Reke Klana ----------------------------------------------------------------------------------------------------- Evidenčna Vrsta Ime spomenika Zavarovanje TK 25/G št. spomenika ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 15. 5. NS Kozja luknja Il. Bistrica zahod 15. 6. NS Čelje, lipa Il. Bistrica zahod 15. 7. NS Hrušica, lipa Il. Bistrica zahod 15. 8. NS Rjavče, lipa Obrov 15. 9. NS Harije, lipa in cera Il. Bistrica zahod 15.10. NS Mala Padežnica Snežnik 15.11. NS Mikula, prežgana skala Snežnik 15.12. NS Novokrajska jama Rupa 15.13. NS Poletna jama Vele Mune 15.14. NS Ponikve v Potokih Il. Bistrica zahod 15.15. NS Raša Il. Bistrica vzhod 15.16. NS Velika Padežnica Snežnik 15.17. NS Velika voda–reka Reka Klana, Rupa, Il. Bistrica vzhod Il. Bistrica zahod Pivka, Senožeče 15.18. NS Vala Snežnik 15.19. NS Starajska Dana Il. Bistrica zahod 15.20. NS Grda jama Snežnik 15.21. NS Brce–hrast ob cerkvi Il. Bistrica zahod 15.22. NS Čelje–lipa ob cerkvi Il. Bistrica zahod 15.23. NS Harije–lipi in hrasta ob cerkvi Il. Bistrica zahod 15.24. NS Hrušica–Hrušiški potoki in Ločka Dana Il. Bistrica zahod 15.25. NS Ilirska Bistrica–flišni konglomerat pri Trnovem Il. Bistrica zahod 15.26. NS bukve na Gomancah Snežnik 15.27. NS jelka v Markovi dolini Snežnik 15.28. NS Grda draga Snežnik 15.29. NS Obremec Snežnik 15.30. NS Pekel Snežnik 15.31. NS rudistni apnenci v Markovi dolini Snežnik 15.32. NS območje ob Trnovskem potoku Il. Bistrica zahod 15.33. NS Grda jama ali Snežniško brezno Snežnik 15.34. NS skalni osamelci pri Mikuli Snežnik 15.35. NS Zatreb–Planinc Snežnik 15.37. NS Vala ter Velika in Mala Padežnica, Snežnik 15.38. NS Jelšane–lipe pred pokopališčem Rupa 15.39. NS Knežak–lipa ob vaški kapelici Il. Bistrica zahod 15.40. NS tektonsko okno pri Knežaku Il. Bistrica zahod 15.41. NS Koritnice–Raša -polsuha dolina Il. Bistrica vzhod 15.42. NS Mala Bukovica–lipovec ob cerkvi sv. Roka Il. Bistrica zahod 15.43. NS Novokračine–Novokrajska jama Rupa 15.45. NS Podgrad–Danca ter lipe ob cesti Il. Bistrica zahod 15.46. NS Podtabor–podtaborska stena Il. Bistrica zahod 15.47. NS Račice–Račiška Dana Il. Bistrica zahod 15.48. NS Rjavče–lipe pred cerkvijo Obrov 15.49. NS Velika Bukovica–lipe pred cerkvijo Il. Bistrica zahod 15.50. NS Veliko brdo–Brdjanska Dana Il. Bistrica zahod 15.51. KP južni obronki Snežnika Snežnik ----------------------------------------------------------------------------------------------------- Območja redkih in ogroženih tipov naravne dediščine bomo prednostno razglasili za naravne znamenitosti. Preprečiti moramo nadaljnje zaraščanje kulturne krajine ter iskati možnosti za preobrazbo oziroma izrabo kraških planot. Skupaj s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo opredelili potrebne varstvene aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih naravne dediščine. To je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Ilirska Bistrica. Namenska raba prostora na območjih naravne dediščine bo usklajena z ostalimi rabami. Raba prostora na teh območjih je možna pod pogoji varstva naravne dediščine in se bo usklajevala s prostorskimi izvedbenimi akti. Seznam območij in objektov naravne dediščine ter varstveni režimi za normativno zavarovane znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 4a. 6.2 Kulturna dediščina Na območju Občine Ilirska Bistrica so zavarovana z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov (Primorske novice, UO, št. 3/93) naslednja območja in objekti:

1. a)kot območje z večjim številom kulturnih in zgodovinskih spomenikov: Ilirska Bistrica, ki obsega: – historično jedro: območje urbanističnega spomenika (v.r.II.) IB 24, 25, – mlini in žage: tehniški spomenika (v.r.I.), – p.c.sv. Jurija: umetnostno-zgodovinski spomeniki (v.r.Il.) IB 25, – Gradina: območje arheološkega spomenika (v.r.I.) IB 25 Prem, ki obsega: – historično jedro (ožje območje): območje urbanističnega in etnološkega spomenika (v.r.II.), – grad Prem: umetnostno-zgodovinski spomenik (v.r.I.), – ž.c.sv. Helene: umetnostno-zgodovinski spomenik (v.r.II.)
2. b)kot arheološki spomeniki in območja: 1. Dolnji Zemon–Gradišče (Javor): območje (v.r.I) IB 35,36 2. Jelšane–Sv. Katarina: območje (v.r.I) KAST 6 3. Knežak–Gradišče in Vrh: območje (v.r.I) IB 4, 5 4. Podgrad–Stari grad (v.r.I) IB 41 5. Račice–Gradec z Grobljem: območje (v.r.I) IB 41, 42 6. Starod–Gradina: območje (v.r.I) KAST 3 7. Zabiče–Gotnik (v.r.I) IB 48
3. c)kot umetnostni in arhitekturni spomeniki: 1. Bač–p.c.sv. Ane (v.r.II) IB 5 2. Gabrk–p.c.sv. Trojice (v.r.II) KOZ 20, 30 3. Hrušica–ž.c.sv. Hrizogona (v.r.II) KOZ 40 4. Hrušica–p.c.sv. Vida (v.r.II) KOZ 40 5. Il. Bistrica–ž.c.sv. Petra (v.r.II) IB 24, 25 6. Knežak–ž.c. Vnebovzetje Device Marije (v.r.II) IB 5 7. Podgrad–p.c.sv. Jakoba (v.r.II) IB 41 8. Postenje–p.c.sv. Antona Padovanskega (v.r.II) IB 14 9. Prelože–p.c.sv. Egidija (v.r.II) IB 11; KOZ 20 10. Račice–p.c.sv. Rok (v.r.II) IB 42 11. Smrje–p.c.sv. Janeza Krstnika (v.r.II) IB 12, 13 12. Šembije–p.c.sv. Vida (v.r.II) IB 14 13. Tominje–p.c.sv. Urbana (v.r.II) IB 22 14. Zajelšje–p.c.sv. Barbare (v.r.II) IB 21
4. d)kot etnološki spomeniki: 1. Mala Bukovica–Kapelica IB 34 2. Ostrožno brdo–pil pred vasjo IB 1 3. Pregarje–kapelica v vasi 4. Tominje–pil v vasi IB 22 5. Topolc–kapelica ob glavni cesti IB 14
5. e)kot zgodovinski spomeniki in območja: 1. Dolnja Bitnja–tribočni kamniti most čez Reko IB 12 2. Dolnja Bitnja–kompleks dveh žag-mlina in mostu pri Jaškotovih: območje IB 12
6. f)kot tehnični spomeniki in območja: 1. Il. Bistrica–spomenik Prekomorski brigadi na Hribu svobode: območje IB 24 2. Il. Bistrica–spomenik III. Prekomorski brigadi IB 24 3. Knežak–spomenik Tonetu Tomšiču, Miroslavu Vilharju, Alojziju Valenčiču: območje IB 5 6.2.1 Cilji Na področju kulturne dediščine bomo: – učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja), – varovali kulturno dediščino, – zavarovali območja in objekte kulturne dediščine, – opredelili varstvene posege. 6.2.2 Razvojne naloge Na področju kulturne dediščine bomo: – ažurirali evidenco kulturne dediščine, – pripravili strokovne osnove za varovanje območij in objektov kulturne dediščine za naslednja območja in objekte: --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Evidenčna Vrsta Ime spomenika TK 25/G št. sp. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 21. 2. A Gornji Zemon, Mežnarija, Sv. Jernej Il. Bistrica vzhod 21. 3. A Ilirska Bistrica, Gadišče nad Trnovim Il. Bistrica zahod 21. 4. A Jelšane Gradina Rupa 21. 5. A Jelšane, Gradišče in Šušnjak Rupa 21. 6. A Jelšane, Sv. Katarina Rupa 21. 7. A Knežak, Čepno Pivka 21. 8. A Knežak, Gradišče in Vrh Il. Bistrica zahod 21. 9. A Knežak, Obroba Il. Bistrica vzhod Palčje 21. 10. A Koritnice, Veliki Devin Il. Bistrica vzhod 21. 11. A Podgrad, Stari grad Il. Bistrica zahod 21. 12. A Podgraje, Sv. Marija Il. Bistrica vzhod 21. 13 A Podtabor, Podtaborski grad Il. Bistrica zahod 21. 14. A Račice, Gradec z Grubljem Il. Bistrica zahod 21. 15. A Starod, Gradina Vele Mune 21. 16. A Zabiče, Gotnik Il. Bistrica vzhod 21. 17. A Ilirska Bistrica, Sv. Ahac Il. Bistrica vzhod 21. 18. A Kuteževo, Gradišče Il. Bistrica vzhod 21. 19. A Šembije, Gradišče Il. Bistrica zahod 21. 20. A Il. Bistrica, Gradina Il. Bistrica vzhod --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Evidenčna Vrsta Ime spomenika TK 25/G št. sp. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 23. 1. UM Bač, Graščina Kalc Palčje 23. 2. UM Bač, p. c. Sv. Ana Palčje 23. 3. UM Gabrk, p. c. Sv. Trojice Obrov 23. 4. UM Hrušica, z. c. Sv. Krizogona Il. Bistrica zahod 23. 5. UM Hrušica, p. c. Sv. Vid Il. Bistrica zahod 23. 6. UM Il. Bistrica, ž. c. Sv. Petra Il. Bistrica zahod 23. 13. UM Zabiče, graščina Il. Bistrica vzhod 23. 14 UM Zajeljšje, p. c. Sv. Barbare Il. Bistrica zahod 23. 15. UM Il. Bistrica, p. c. Sv. Jurija Il. Bistrica vzhod 23. 16. UM Jablanica, p. c. Marije Snežne Il. Bistrica vzhod 23. 17. UM Prem, grad Il. Bistrica zahod 23. 18. UM Prem, ž. c. Sv. Helene Il. Bistrica zahod 23. 19. UM Jablanica, stari grad Il. Bistrica vzhod 23. 20. UM cerkev sv. Jeromana nad Koritnicami Palčje 25. 3. E Knežak, domačija št. 103 Il. Bistrica zahod 25. 4. E Mala Bukovica, kapelica Il. Bistrica zahod 25. 5. E Ostrožno brdo, pil pred vasjo Il. Bistrica zahod 25. 6. E Podgrad, domačija št. 66 Il. Bistrica zahod 25. 7. E Pregarje, kapelica v vasi Il. Bistrica zahod 25. 8. E Prelože, h. št. 21 Il. Bistrica zahod 25. 9. E Tominje, pil v vasi Il. Bistrica zahod 25. 10. E Topolc, kapelica Il. Bistrica zahod 25. 11. E Zarečje, domačija št. 22 Il. Bistrica zahod 26. 1. T Dolnja Bitnja, triločni kamniti most čez reko Reko Il. Bistrica zahod 26. 2. T Dol. Bitnja, kompleks z žago, mlinom in mostom Il. Bistrica zahod 26. 3. T Sušak, vodni mlin ob potoku Sušak Rupa 26. 4. T Topolc, vodni mlin in žaga na reki Reki Il. Bistrica zahod 26. 5. T Velika Bukovica, žaga in stopa pri Madrgodcu Il. Bistrica zahod 22. 1. Z Il. Bistrica, spomenik prekomorskim brigadam Il. Bistrica zahod 22. 2. Z Prem, Kettejeva hiša Il. Bistrica zahod 22. 3. Z Il. Bistrica, spomenik 3. prekomorski brigadi Il. Bistrica vzhod 22. 4. Z Knežak, spomenik Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču Il. Bistrica zahod 24. 1. UR Il. Bistrica, historično jedro Il. Bistrica vzhod 24. 2. UR Prem, historično jedro Il. Bistrica zahod --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- – pripravili program zavarovanja območij in objektov kulturne dediščine, – opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine, – pristopili bomo k izdelavi konzervatorskih programov za posamezne objekte dediščine oziroma posameznih sklopov. Seznam območij in objektov kulturne dediščine ter varstveni režim za normativno zavarovanje znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 4b. Usmeritev za razvoj kulturne dediščine: Arheološka dediščina Namenska raba na 1. območju varovanja ostaja nespremenjena. Izraba območij 2. in 3. stopnje varovanja pa bo določena s prostorskimi izvedbenimi akti. Umetnostno zgodovinska dediščina Umetnostno zgodovinska dediščina obsega sakralno, meščansko in grajsko arhitekturo. Pogoji varstva in spremembe namembnosti bodo podani v prostorskih izvedbenih aktih. Naselbinska dediščina Naselbinska dediščina obsega elemente varovanja kulturne krajine, in sicer varovanje značilnih vedut na naselja, varovanje pomembnejših silhuet naselij, varovanje historičnih dominant, varovanje prostih nezazidanih površin, zaščita tlorisne mreže naselij, zemljiške parcelacije ter prostorske zasnove naselij, značilne gmote ter posamezne etnološko pomembne stavbe. Interese varstva naselbinske dediščine in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti. 7. REKREACIJA V NARAVNEM OKOLJU 7.1 Obstoječa območja za rekreacijo v naravnem okolju Kakovostne naravne danosti, ugodna zemljepisna lega občine, bogata kulturna in naravna dediščina omogočajo občini razvoj raznovrstne turistično rekreacijske ponudbe, ki zlasti v povezavi s Kvarnerjem, slovensko obalo in Krasom ter turističnimi zmogljivostmi regije omogoča celovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov. Možnosti imamo za razvoj tako tranzitnega kot stacionarnega, izletniškega, zimsko rekreacijskega in drugih vrst turizma. Razvoj turizma v občini lahko v grobem opredelimo za tri področja, kjer bi vsako posamezno predstavljalo kompleksno, zelo raznovrstno in med seboj dopolnjujočo se ponudbo. To so: področje Snežnika, področje Brkinov s Premom in akumulacijskimi jezeri in področje mesta Ilirska Bistrica. Na področju Snežnika bomo razvijali turistično rekreacijska centra Mašun in Sviščaki, ki se bosta s svojo ponudbo navezovala na ožje območje snežniškega pogorja predvsem v vzhodnem delu. V obeh centrih bomo v zimskem času razvijali ponudbo za alpsko smučanje ter sprehode in tek na smučeh, v poletnem času pa naravnemu gozdnemu okolju prijazne oblike poletne rekreacije, predvsem lov, popotništvo, planinstvo in kolesarjenje. Pri razvoju turistično rekreativne ponudbe bomo upoštevali varstvene, ekološke in gozdarske strokovne kriterije, da se bodo vse dejavnosti v tem prostoru razvijale usklajeno. Na področju Brkinov bomo razvijali turistično rekreacijsko ponudbo s poudarkom na prenovi vasi in ureditvijo ponudbe ob akumulacijskih jezerih. Kot sestavni del kulturne krajine je pomembno tudi sadjarstvo ter ponudba brkinske slivovke in jabolk. V mestu Ilirska Bistrica predstavlja osnovo za oblikovanje ponudbe staro mestno jedro s potokoma Bistrica in Sušec. Pomembni so tudi tehnični spomeniki – pile in mlini na vodo. V Občini Ilirska Bistrica so opredeljena naslednja območja za rekreacijo v naravnem okolju: – območje za pohodništvo – gozdne učne poti, – smučišča–Sviščaki, – Mašun, – obala za kopanje–Klivnik, Mola, – kolesarske poti. Območja so označena v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 5. 7.2 Cilji Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo: – učinkoviteje gospodarili in usklajevali različne interese v naravnem okolju v območjih namenjenih rekreaciji in turizmu, – varovali območja rekreacije, – sanirali obstoječa območja, – zavarovali območja za rekreacijo. 7.3 Razvojne naloge V naslednjem obdobju bomo za potrebe rekreacije v naravnem okolju pripravili Program urejanja območij v Občini Ilirska Bistrica za rekreacijo v naravnem okolju. Program je definiran kot organizacijska naloga in bo vključeval tudi naslednje vsebine: – ureditev smučarskih prog, vlečnic in tekaških prog na Mašunu in na Sviščakih, upoštevajoč krajinsko zasnovo Snežnik, – ureditev manjšega turistično rekreacijskega centra na Mašunu in na Sviščakih, – ureditev območja za sprehode in piknike – Klivnik in Mola, – ureditev planinskega doma na Snežniku, – ureditev pešpoti, – ureditev kolesarskih poti, – ureditev rekreacijskega območja na področji TRAP strelišča in širše z predhodno uskladitvijo interesov zaradi vodovarstvenega režima.. Odgovoren je župan Občine Ilirska Bistrica. 8. SANACIJA NARAVNIH VIROV 8.1 Obstoječa območja V Občini Ilirska Bistrica so evidentirana divja odlagališča (Kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 1). Poseben problem predstavlja onesnažen zrak in sicer je mesto Ilirska Bistrica v skladu z Odredbo o kakovosti zraka, razvrščeno v III. območje. Vode v Občini Ilirska Bistrica so po kvaliteti razvrščene v II. in III. kakovostni razred (Kartografski del Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 6). Za potrebe vodovodnih sistemov Občine Ilirska Bistrica je sprejet odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov (Uradne objave Primorske novice št. 9/85) (Kartografska dokumentacija Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica). Izdelan je osnutek odloka o zavarovanju vodnih virov in vodnih zalog za izvire Bistrica in Podstenjšek (sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka, Uradne objave št. 26/91). Odlagališče komunalnih odpadkov za občino Ilirska Bistrica je v Jelšanah. Upravljalec je Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica. Deponija ni ustrezno urejena. 8.2 Cilji Cilji na področju sanacije naravnih virov so: – učinkovitejše ekološko gospodarjenje z naravnimi resursi, – preprečevanje razvrednotenja naravnih virov, – saniranje naravnih virov, – preprečevanje lokacij določenih vrst onesnaževalcev v ogrožena območja 8.3 Razvojne naloge Za pripravo in realizacijo nalog s področja sanacije naravnih virov je odgovorna Občina Ilirska Bistrica. Razvojne naloge so naslednje: – sanacija območij varovanja vodnih virov, – sanacija vodnega režima in posameznih odsekov vodotokov, – sanacija divjih odlagališč komunalnih odpadkov, – sanacija zraka, – sanacija degradiranih površin, – ureditev prostora za odvoz ruševin ter prostora za pokop živali, – skupno iskanje možnosti za ureditev medobčinske komunalne deponije. Popis lokacij divjih odlagališč in mrhovišč ter program sanacije teh območij je organizacijska naloga. Prednost pri vodnogospodarskih sanacijah imajo hudourniška območja, – hudournik izpod Goljaka, – desno območje Reke (nad Ilirsko Bistrico), – Molja–Klivnik, – Posrtev. V skladu s sprejemom odloka o hudourniškem območju regionalnega pomena na območju reke Reke bomo izdelali podroben kataster hudournikov, erozijskih in plazovitih območij in drugih ogroženih območij ter kataster vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. To bo osnova za bolj sistematično urejanje vodnega režima na hudourniških območjih. Sanirali bomo kvalitetno stanje voda v prekomerno onesnaževanih odsekih vodotokov in območij, ki gravitirajo na vodne vire pitne in tehnološke vode. Vsi ukrepi bodo izvajani tako, da bodo vsi površinski vodotoki na območju občine v I. in II. kakovostnem razredu. Posebna skrb bo namenjena sanacijam območij vodnih virov pitne vode. Zbiranje, transport in odlaganje posebnih (industrijskih) odpadkov se bo urejalo na nivoju regije oziroma republike. Ker se v zadnjem času pojavljajo tudi problemi v zvezi s plodno zemljo, je potrebno humus pri večjih zemeljskih delih deponirati na začasne deponije in ga nato uporabiti pri urejanju zelenic v stanovanjskih soseskah in ob saniranju zemeljske površine po končani graditvi podzemnih infrastrukturnih omrežij. Zato je potrebno določiti površine za začasne deponije plodne zemlje ob gradbiščih. Te deponije morajo biti na dostopnih mestih in v bližini gradbišča. Potrebno je pripraviti sanacijski program in pričeti s sanacijo kamnoloma pri Ilirski Bistrici. Priprava sanacijskih programov s področja sanacije naravnih virov je organizacijska naloga.Odgovorna je Občina Ilirska Bistrica. Sanacije naravnih virov so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, na karti št. 6. 9. POSELITEV V Občini Ilirska Bistrica je 63 naselij. Razvoj v mestu Ilirska Bistrica usmerjamo na osnovi izdelane urbanistične zasnove, katero je potrebno novelirati. V ostalih redkeje poseljenih območjih pa bomo prostorski razvoj usmerjali na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev in izvedbenih dokumentov. Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in njihovo izboljšanje zahteva takšno izrabo, ki sloni tudi na ekoloških načelih. Zasnova poselitve v dolgoročnem obdobju pomeni zgoščevanje naselij, s ciljem doseči višji kvalitativni nivo, revitalizacijo naselij, v podeželskih aglomeracijah (kmetijsko usmerjena območja) pa omogočiti gradnjo predvsem za potrebe primarne proizvodnje. Cilj zasnove omrežja je predvsem racionalna organizacija dejavnosti v prostoru z ustrezno povezavo med naselji. Izhodišča za zasnovo omrežja naselij je tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja. Tako so naselja razvrščena v naslednje tipe: – ruralna naselja (tipa A), – pretežno urbana naselja (tip B), – urbana naselja (tip C). Ruralna naselja (tip A) Prevladujoča funkcija v tem tipu je kmetijska proizvodnja in število prebivalcev ne presega 100. Naselja gravitirajo k višjerazvitim in bolje opremljenim centrom. Prisotna je izrazita depopulacija, zato bo potrebno z zavestnimi ukrepi, predvsem z dobro prometno povezavo povezovati ta naselja v celovit sistem omrežja naselij. Pretežno urbana naselja (tip B) Pretežno urbana naselja so tista, kjer je že zaslediti tudi industrijski razvoj, naselja pa imajo prevladujočo vlogo neagrarnega prebivalstva. V teh naseljih se že pojavijo poleg oskrbnih funkcij tudi storitvene (šolstvo, zdravstvo), katere bo potrebno še dopolnjevati in razvijati. V to skupino uvrščamo naselja Podgrad, Knežak, Bač, Jelšane in naselja, ki jih razvijamo predvsem s ciljem enakomernejšega razvoja občine, kot so Pregarje in Kuteževo-Zabiče-Podgraje; med slednjimi je potrebno vlogo posameznega naselja opredeliti v skladu s prostorskimi omejitvami. Urbana naselja (tip C) V to skupino spada mesto Ilirska Bistrica. 9.1. Obstoječa ureditvena območja naselij Vsa naselja v Občini Ilirska Bistrica imajo določena ureditvena območja in zanje veljajo določila odloka o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 17/94). Določila tega odloka veljajo povsod tam, kjer ni sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov in tam, kjer je predvidena izdelava PIN do njihove izdelave. Glede na glavne kulturno krajinske tipe in glede na obstoječe omrežje poselitve ter organizacijo dejavnosti, je območje Občine Ilirska Bistrica razdeljeno na pet ureditvenih enot: – IB 1 – Brkini in dolina reke Reke – IB 2 – Območje Snežnika – IB 3 – Zgornja pivška dolina – IB 4 – Podgrajsko podolje – IB 5 – Ilirska Bistrica --------------------------------------------------------------------------------------------------- Ureditvena enota Oznaka Naziv Pretežna Način ureditvenega namembnost urejanja območja s prostorskimi izvedbenimi akti PIA --------------------------------------------------------------------------------------------------- IB 1 1S Brce stanovanjska PUP Brkini in dolina reke Reke 2S Čelje stanovanjska PUP 3S Dobropolje stanovanjska PUP 4S Dolenje stanovanjska PUP 5S Dolnja Bitnja stanovanjska PUP 6S Dolnji Zemon stanovanjska PUP 7S Fabci stanovanjska PUP 8S Gabrk stanovanjska PUP 9S Gornja Bitnja stanovanjska PUP 10S Gornji Zemon stanovanjska PUP 11S Harije stanovanjska PUP 12S Hrušica stanovanjska PUP 13S Huje stanovanjska PUP 14S Jablanica stanovanjska PUP 15S Janeževo brdo stanovanjska PUP 16S Jasen stanovanjska PUP 17S Jelšane stanovanjska PUP 18S Kilovče stanovanjska PUP 19S Koseze stanovanjska PUP 20S Kuteževo stanovanjska PUP 21S Mala Bukovica stanovanjska PUP 22S Male Loče stanovanjska PUP 23S Mereče stanovanjska PUP 24S Nova vas stanovanjska PUP 25S Novokračine stanovanjska PUP --------------------------------------------------------------------------------------------------- Ureditvena enota Oznaka Naziv Pretežna Način ureditvenega namembnost urejanja območja s prostorskimi izvedbenimi akti PIA --------------------------------------------------------------------------------------------------- 26S Ostrožno brdo stanovanjska PUP 27S Pavlica stanovanjska PUP 28S Podbeže stanovanjska PUP 29S Podgrad stanovanjska PUP 30S Podgraje stanovanjska PUP 31S Podstenje stanovanjska PUP 32S Podstenjšek stanovanjska PUP 33S Podtabor stanovanjska PUP 34S Pregarje stanovanjska PUP 35S Prelože stanovanjska PUP 36S Prem stanovanjska UN (del) 37S Ratečevo Brdo stanovanjska PUP 38S Račice stanovanjska PUP 39S Rečica stanovanjska PUP 40S Rjavče stanovanjska PUP 41S Sabonje stanovanjska PUP 42S Smrje stanovanjska PUP 43S Soze stanovanjska PUP 44S Starod stanovanjska UN celota, del 45S Studena gora stanovanjska PUP 46S Sušak stanovanjska PUP 47S Šembije stanovanjska PUP 48S Tominje stanovanjska PUP 49S Topolc stanovanjska PUP 50S Trpčane stanovanjska PUP 51S Velika Bukovica stanovanjska PUP 52S Veliko brdo stanovanjska PUP 53S Vrbica stanovanjska PUP 54S Vrbovo stanovanjska PUP 55S Zabiče stanovanjska PUP 56S Zajelšje stanovanjska PUP 57S Zarečica stanovanjska PUP 58S Zarečje stanovanjska PUP 59S Zemenska Vaga stanovanjska PUP 60 I Mejni prehod Jelšane infrastruktura ZN 61 I Mejni prehod Starod infrastruktura ZN 62 R Klivnik in Mola rekreacija ZN IB 2 1R Mašun tur. rekreac. PUP območje Snežnika Sviščaki tur. rekreac. ZN Udnik rekreacija PUP IB 3 1S Bač stanovanjska PUP Pivška kotlina 2S Knežak stanovanjska PUP 3S Koritnice stanovanjska PUP IB 4 Podgrajsko podolje PUP IB 5 S1 stanovanjska ZN območje urbanistične zasnove S2 stanovanjska UN Ilirska Bistrica S3 stanovanjska ZN S4 / 1 stanovanjska PUP S4 / 2 stanovanjska UN S5 stanovanjska PUP S6 stanovanjska PUP S7 stanovanjska ZN S8 stanovanjska UN S9 stanovanjska PUP S10 stanovanjska UN S11 stanovanjska ZN --------------------------------------------------------------------------------------------------- Ureditvena enota Oznaka Naziv Pretežna Način ureditvenega namembnost urejanja območja s prostorskimi izvedbenimi akti PIA --------------------------------------------------------------------------------------------------- S12 stanovanjska PUP S13 stanovanjska ZN S14/1 stanovanjska PUP S14/2 stanovanjska ZN C1 centralna ZN C2/1 centralna PUP C2/2 centralna UN C3 centralna UN C4 centralna ZN C5 centralna PUP C6 centralna UN C7 centralna PUP C8 centralna UN O 1/1 oskrba PUP O1/2 oskrba ZN O2/1 oskrba PUP O2/2 oskrba PUP O3 oskrba ZN O4 oskrba ZN O5 oskrba PUP P1 proizvodnja PUP P2 proizvodnja PUP P3 proizvodnja PUP P4 proizvodnja PUP Z1 zelena p. PUP Z2 zelena p. PUP Z3 zelena p. ZN Z4/1 zelena p. PUP Z4/2 zelena p. UN Z5 zelena p. PUP Z6 zelena p. PUP Z7 zelena p. PUP Z8 zelena p. PUP Z9 zelena p. UN Z10 zelena p. UN K1 kmetijska PUP K2 kmetijska PUP IO1 infrastruktura LN IO2 infrastruktura LN PDP1 centralne UN PDP2 posebne PUP Š1 športna PUP --------------------------------------------------------------------------------------------------- Ureditvene enote so opredeljene tudi v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 7. Ureditvena območja naselij so označena v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 1. in 7. (M 1:25000) in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta v merilu 1:5000. Vsako ureditveno območje ima določeno tudi šifro. 9.2 Cilji Na področju poselitve bomo v Občini Ilirska Bistrica skrbeli za: – učinkovitejše delovanje sistema naselij, – učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, – pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, – prenova naselij, – zagotavljanje lokacij storitvenim in oskrbnim dejavnostim po pomembnejših naseljih, – zagotavljanje lokacij proizvodnim dejavnostim po pomembnejših naseljih, – pravočasno pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov (PIA), – oživljanje opuščenih domačij in objektov. 9.3 Razvojne naloge Strategija razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v omrežju naselij. Osnovni pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v naseljih mestnega značaja in ostalih naselij, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno uporabljanje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot. Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja: – Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja, pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih občinskega pomena. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Ilirska Bistrica. – Z omrežjem naselij in usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru Občine Ilirska Bistrica ustrezno razmestili prebivalstvo ter sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti v prostoru. – Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovitih in manj razvitih območij občine, bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev v omrežju naselij z možnostjo zaposlitve za kmeta–delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami snovne preskrbe in z drugimi aktivnostmi. – Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva. – Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje, za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije. – Naravno in kulturno dediščino bomo vrednotili in pripravili smernice ter upravljalni načrt za njeno ohranjanje. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij. – Izven ureditvenih območij naselij bomo dopuščali poselitev in druge posege v prostor le, če bodo namenjeni kmetijski proizvodnji, izkoriščenju gozdov, pridobivanju in izkoriščenju rudnin, turizmu in rekreaciji ter drugim dejavnostim, ki bodo neposredno povezane z naštetimi dejavnostmi, posege za ohranjanje in izboljševanju obstoječega stavbnega fonda, ter tiste posege, ki zaradi tehnoloških, ekoloških in prometnih razlogov ne bodo mogoči v ureditvenih območjih naselij ter graditev objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vendar le pod pogoji, ki jih za varstvo naravnega in z delom ustvarjenega okolja določa zakon. – Infrastrukturna omrežja bomo še naprej razvijali tako, da bo glede na zahteve in možnosti prometnega, energetskega in komunalnega gospodarstva ter naravnih razmer posameznih območij omogočena čim bolj enakovredna oskrba vseh območij občine. – Osnovne opredeliltve do arhitekture tako v mestu kot ostalih naseljih morajo sloneti na dejstvu, da se mora Ilirska Bistrica razviti iz dokaj vaškega, pozneje trškega naselja v sodobni center, ki izhaja iz obstoječega tkiva v procesu postopne modernizacije in obnove ter prestrukturiranja. Še nadalje bomo posvečali večjo pozornost javnim zelenim površinam in le-te še nadalje povečevali. Nove mestne predele bomo gradili tako, da se bodo integrirali v obstoječe mestno tkivo. Projekcija gibanja prebivalstva v Občini Ilirska Bistrica je naslednja: ---------------------------------------------------------------- občina 1981 1991 2000 ---------------------------------------------------------------- Ilirska Bistrica 15073 14486 15693 ---------------------------------------------------------------- Operativne usmeritve za razvoj naselij Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizcije. Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s: – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, – prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda, – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, – usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti, – urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij, – dvigom komunalnega standarda, – izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji, – učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami. Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge: – v pomembnejših naseljih (občinsko središče, pomembnejše lokalno središče): – pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju, – pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo, – pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključnih območjih, – v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij. – v lokalnih središčih ter drugih naseljih: – gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost. Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v omrežju naselij Za organizacijo mreže naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v omrežju naselij: – večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti, – površine za dejavnosti tercialnega in kvartalnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij, – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd. Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč Problem sekundarnih bivališč v Občini Ilirska Bistrica je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni: – obravnavati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji, – varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi, – v celotnem prostoru občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje že obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij. Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so: – gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za že opredeljena območja izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte, – preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture, – nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni preučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij. Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja. Za enakomernejši razvoj celotnega območja Občine Ilirska Bistrica ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v Občini Ilirska Bistrica razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja. – središče občinskega pomena. Ilirsko Bistrico bomo razvijali kot središče občinskega pomena za Občino Ilirska Bistrica. Infrastrukturno omrežje bomo še naprej razvijali tako, da bo glede na zahteve in možnosti prometnega, energetskega in komunalnega gospodarstva ter naravnih razmer posameznih območij omogočena čim bolj enakovredna oskrba vseh območij občine. Zaradi omejitve širjenja na 1. območje kmetijskih zemljišč, bo stanovanjska gradnja potekala na manjših površinah. Skladno z razvojem industrije bomo razvijali tercialne in kvartalne dejavnosti. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo. – pomembnejša lokalna središča: Podgrad, Knežak, Bač bomo razvili v pomembnejša lokalna središča Občine Ilirska Bistrica, ki bodo omogočala gravitacijskemu območju zalednih naselij oskrbo in zaposlitveno središče. Na ta način bomo zaustavili proces praznjenja vasi v teh območjih. – lokalna središča: Pregraje, Jelšane, Kuteževo, Podgraje, Zabiče, – manjša lokalna središča Novokračine, Vrbovo, D. Zemono, Koseze, Harije, Zarečje, Topolc, Šembije, Bitnja, Prem, Ostrožno brdo, Hrušica, Starod. Ostala naselja so bolj ali manj pretežno ruralnega značaja. V bodoče bomo v teh naseljih pospeševali razvoj kmetijske dejavnosti. Vse prostorske posege v teh naseljih bomo podrejali izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva in razvoju kmetijskih gospodarstev. Dolgoročni razvoj v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva in gozdarstva in na osnovi teh dejavnosti razvijati turizem in drobno gospodarstvo. Problem razvoja naselij v občini predstavlja težnja po praznjenju oziroma upadanju števila prebivalcev. Rešitev je v izboljšanju prometne povezanosti teh območij in v dvigu komunalnega standarda. Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja je prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, kartogram št. 1. Usmeritve za novogradnje in prenove Novogradnje bomo usmerjali predvsem na komunalno opremljena zemljišča. V vseh demografsko ogroženih naseljih je potrebno omogočiti čimkrajše postopke za pridobitev potrebnih dovoljenj, tako za prenove kot tudi za novogradnje. Prenove stanovanj bomo izvajali predvsem v centralnih naseljih (Ilirska Bistrica, Podgrad, Knežak, Bač) in v naseljih, ki imajo večjo kulturno dediščinsko vrednost (Prem, Starod). Prenova proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih objektov bo potekala v vseh centralnih naseljih. 9.3.1 Izgradnja, širitev in prenova naselij z urbanistično zasnovo ter urejanje območij s krajinsko zasnovo Razvoj naselij in območij s poudarjenimi centralnimi, turističnimi in rekreacijskimi funkcijami bomo usmerjali z urbanističnimi zasnovami naselij in krajinskimi zasnovami območij:
7. a)urbanistična zasnova za mesto Ilirska Bistrica je sestavni del dolgoročnega plana in bo v prihodnje novelirana –organizacijska naloga
8. b)krajinska zasnova za območje Snežnika je sestavni del tega dolgoročnega plana in se bo v prihodnje novelirala –organizacijska naloga. 9.3.1.1 Urbanistična zasnova za mesto Ilirska Bistrica Mesto Ilirska Bistrica s 4897 prebivalci je glavno urbanizacijsko središče v občini, ki leži v tako imenovani Reški kotlini. Linearna oblika mestnega tkiva je nastala s povezovanjem dveh naselij, Ilirske Bistrice in Trnovega ob glavni prometnici. Porast prebivalstva je bil v posameznih obdobjih zelo neenakomeren. Šele po letu 1948 je vidna stalna rast populacije, predvsem zaradi vedno večjega števila delovnih mest v Ilirski Bistrici. Ilirska Bistrica predstavlja glavni zaposlitveni center v občini (75% vseh delovnih mest). Kot večje industrijsko območje je bil opredeljen kompleks zemljišč med železniško progo in reko Reko. Stanovanjska gradnja je bila usmerjena na območju med obe prvotni naselji, na S Trnovega in na JV Bistrice proti Jasenu. Tja so bile locirane tudi centralne dejavnosti – šola, VVZ, zdravstveni dom. 9.3.1.1.1 Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja mesta Ilirska Bistrica so: – usklajen razvoj socialne sfere z materialno bazo, – smotrnejše prostorsko razporejanje dejavnosti in ustrezna namenska raba prostora, – varstvo kmetijskih zemljišč in človekovega okolja, – zmanjševanje onesnaženosti in zaščita vode, zraka in tal, – upoštevanje oblikovalskih izhodišč in kriterijev, prilagojenih potrebam človeka in krajine. Za dosego teh ciljev se bo pridobila ustrezna urbanistična dokumentacija in pravočasno zagotovila stavbna zemljišča. 9.3.1.1.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru V hierarhiji naselij, ki jo določa republiški plan, je Ilirska Bistrica opredeljena kot občinsko oskrbno središče in tako vodilni urbanizacijski center v občini. Mesto bo še naprej upravno, skrbno in zaposlitveno središče z gravitacijskim zaledjem celotne občine. Demografska projekcija za mesto Il. Bistrica predvideva porast prebivalstva od 4.897 (za leto 1988) na 5.300 (za leto 2000). Glede na demografsko prognozo bodo: – zagotovljene lokacije za nove industrijske dejavnosti in prelokacije starih zaradi njihove sanacije, – dopolnjena ponudba oskrbnih in storitvenih dejavnosti, – zgrajena dodatna stanovanja. Delovna mesta so močno skoncentrirana v mestu IIirska Bistrica (75% delovnih mest v občini). Število teh mest se bo po napovedih do leta 2000 povečalo od 3.520 (leto 1988) na 4.473, kar še vedno znaša skoraj 75% vseh v občini. Znotraj tega števila se bo zagotovilo tudi ustrezno razmerje delovnih mest po sektorjih dejavnosti, ki bo omogočalo nemoteno družbeno reprodukcijo. Projekcija gibanja prebivalstva predstavlja osnovo za oceno potreb po stanovanjih. Glede na to bodo leta 2000 zgrajenih 475 stanovanj za potrebe novih prebivalcev nadomestnih stanovanj na račun dotrajanosti in prenove ter dviga stanovanjskega standarda. To bo doseženo s kombinacijo nižjih, srednjih in višjih gostot pozidave na novih površinah in s predvidenimi prenovami. 9.3.1.1.3 Zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju mesta Zasnova organizacije dejavnosti: – centralne dejavnosti bodo razporejene tako, da bo zagotovljena enakomerna oskrba in dosegljivost uslug, ustrezna povezanost z obstoječimi dejavnostmi ter dvig njihove kvalitete, – individualna gradnja njižjih gostot (ca. 65 preb./
9. ha)se umika na reliefno bolj razgibane površine, družbena usmerjana gradnja večjih gostot (ca. 150 preb./
10. ha)pa na že načete cone na nižjh legah, – industrijsko proizvodne cone in cone za drobno gospodarstvo se bodo širile na ustreznih obstoječih lokacijah, kamor se bo selila tudi nesprejemljiva proizvodnja iz stanovanjskih območij, – športne površine, ki se navezujejo na rekreacijske aktivnosti in na aktivnosti prebivalcev v prostem času, se bodo z ureditvijo osrednjega športnega parka povezale v zaključen sistem, – zelene površine predstavljajo v strukturi pretežne namembnosti območij velik delež; od tega predstavljajo že obstoječe gozdne površine ca. 45%, vključene pa so zaradi varovalne funkcije in kot t. i. “zelena pljuča“, saj mesto leži v III. območju onesnaženosti zraka, – infrastrukturni objekti in naprave bodo sanirani oziroma dograjeni tako, da bo zagotovljeno kvalitetno funkcioniranje predvidenih con in dejavnosti v njih. Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju mesta (Kartografski del – KD: karta št. 3)
11. a)Zasnova razporeditve stanovanj Iz karte namenske rabe površine v ureditvenem območju mesta je razvidna razporeditev stanovanjskih območji katerih skupna površina je 22 ha.
12. b)Zasnova družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Centralne dejavnosti se navezujejo na obstoječe dejavnosti s poudarkom na koncentraciji teh dejavnosti v dveh že obstoječih centrih (Trnovo in Il. Bistrica) in dograditvijo tretjega, ki bo oba povezoval (cona C1). Osnovna preskrba, ki je sestavni del stanovanjskega standarda in spada k t. i. razširjenemu stanovanju, bo vključena kot sestavni del v vsa stanovanjska območja. Staro mestno jedro in lokacije ob glavnih prometnicah se bo oživilo z gostinsko in turistično ponudbo, ki jo bodo dopolnjevale tudi določene storitvene dejavnosti.
13. c)Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti Tem dejavnostim je namenjen nižinski del ureditvenega območja, kjer je že obstoječa industrijska cona, ki se razširi in dopolni z nekaj conami drobnega gospodarstva. Ob upoštevanju koncepta ločenih smeri razvoja industrije in stanovanjskih območij, ki ga pogojujejo tudi naravne danosti (konfiguracija, vetrovnost), se bo v ta predel selila tudi neustrezna industrijska proizvodnja iz stanovanjskih con. Zaradi stanja okolja bodo imeli prednost ekološki pogoji, to je varovanje zraka, tal in vode, kar zahteva tudi sanacijo obstoječe industrije.
14. d)Infrastrukturni objekti in naprave – Nadaljnji razvoj zahteva razširitev obstoječe RTP postaje, v novih stanovanjskih in ind. območjih pa bo postavljeno ustrezno število transformatorskih postaj. (KD: karta št. 8), – Na območju mesta bo dograjeno kanalizacijsko omrežje – predvidena so tri priključna območja in dva sistema odvodnjavanja–mešani in ločeni. (KD: karta št. 7). Za čiščenja odpadnih vod bodo zgrajene čistilne naprave – več industrijskih in centralna komunalna čistilna naprava. – Vodovodno omrežje (KD: karta št. 6) bo potrebno dograditi in sanirati, tako da se bodo zmanjšale izgube vode v sistemu in bo zagotovljena kvalitetna oskrba s čisto pitno vodo. Za potrebe industrije je kot organizacijska naloga opredeljena izdelava projekta oskrbe z industrijsko vodo, da bi se zmanjšale potrebe po pitni vodi. – Tranzitni promet bo dolgoročno prevzela nova magistralna cesta. Zaradi hrupa in onesnaževanja na obstoječi glavni cesti skozi mesto, pa bo usposobljena tudi obvoznica ob železniški progi. Mrežo stanovanjskih cest se bo kvalitetno izboljšalo (pločniki, razsvetljava) v novih conah pa uredilo v skladu z izvedbeno dokumentacijo. (KD: karta št. 5), – Glede na usmeritev, da se do leta 2000 zagotovi 45 priključkov/100 preb. (stanje je 24 priključkov/100 preb.), bo potrebno razširiti PTT omrežje za ca. 900 novih telefonskih priključkov. Poleg tega je potrebno dvigniti kvaliteto vseh PTT uslug, za kar bo dograjen adaptiran obstoječ objekt. – V dolgoročnem planu je predvidena izgradnja plinovoda, ki poteka V od ureditvenega območja in omogoča navezavo mesta na ta ekološko čist vir energije (organizacijska naloga).
15. e)Rekreacija in šport Tej dejavnosti so namenjene zelene površine in telesnokulturni objekti (KD: karta št. 3 in 4). V osrednje športno-rekreacijsko območje bo vključen atletski stadion, večnamenska športna dvorana, igrišča za košarko, tenis ipd. V sklopu sistema zelenih površin (ob vodotokih in drugih zelenih površinah) bodo speljane peš poti za sprehode in rekreacijski tek, na razgledno točko na Gradišče pa trim steza in sprehajalna pot. Za urejanje trim steze in sprehajalne poti na Gradišču nad Trnovim je potrebno pridobiti soglasje ZVNKD Gorica. 9.3.1.1.4. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove in oblikovanje usmeritve
16. a)Način urejanja s prostorsko izvedbenimi akti (PIA) – (KD: karta št. 9) Za vsa območja v mestu bodo sprejeti ustrezni PIA. V okviru srednjeročnih planov se bodo izdelale programske zasnove za izdelavo PIN, s katerimi se bodo urejala posamezna območja v mestu.
17. b)Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot Spomeniško varovani objekti in obeležja se bodo vzdrževali, urejali in prezentirali na podlagi smernic spomeniško-varovalne službe. Ambientalno značilno zelenje se bo varovalo in dopolnjevalo z novimi nasaditvami. (KD: karta štev. 4) Območje starega mestnega jedra, s trgom in cerkvijo je zaključek linearnega sistema mesta in je v sklopu prenove predvideno za stanovanja in centralne dejavnosti. Obcestni prostor ob Gregorčičevi in Bazoviški cesti bo ta linerni sistem poudarjal tako v funkcionalnem (centralne dejavnosti), kakor v oblikovalskem vidiku.
18. c)Urbanistično-oblikovalske usmeritve V primeru, ko se cona deli in ureja z dvema različnima izvedbenima aktoma, se bo s programskimi izhodišči podalo smernice za enotno urejanje celotne cone. Pri izdelavi izvedbene dokumentacije za območje proizvodnih dejavnosti je potrebno upoštevati ureditev obrečnega prostora (zeleni pas) in ustrezne bariere proti naselju. Podrobnejša oblikovalska izhodišča so podana v strokovnih osnovah za izdelavo urbanistične zasnove in se jih bo v procesu planiranja in izdelave izvedbenih aktov upoštevalo in po potrebi dopolnilo. 9.3.1.2. Krajinska zasnova Snežnik 9.3.1.2.1. Skupni interesi in cilji ter merila za doseganje teh ciljev v občinah Ilirska Bistrica in Cerknica – Republiški dolgoročni plan opredeljuje območje Snežnika kot območje prednostno namenjeno razvoju turizma, obenem pa je velik del predlagan za razglasitev krajinskega parka. – Posege v prostor se bo načrtovalo in izvajalo v skladu s specifično identiteto prostora, vključujoč krajinsko ekološke značilnosti, kulturno zgodovinske, etnološke in ambientalne vrednote s ciljem ohranjanja kulturne krajine. – Ohranjale in izboljševale se bodo gospodarske in splošno koristne funkcije gozdov. – Ohranjalo se bo ekološko ravnovesje in zagotavljalo pogoje za obstoje ogroženih in drugih vrst divjadi predvsem medveda, volka, gamsa, divjega petelina ter delno risa. – Zagotavljali se bodo pogoji za rekreativno-turistične dejavnosti tako zimskega kot letnega turizma, vendar morajo te biti podrejene ohranjanju prostorskih kvalitet in ekološkega ravnovesja. Kot organizacijska naloga je opredeljeno ažuriranje krajinske zasnove z najnovejšimi naravovarstveno gozdarskimi spoznanji. 9.3.1.2.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti na območju krajinske zasnove – organizacija dejavnosti v prostoru Razvoj dejavnosti na območju krajinske zasnove temelji na usmeritvah občin Ilirska Bistrica, Postojna in Cerknica po skupni oziroma zaključeni turistični ponudbi Snežnika in Notranjskega regijskega parka. V skladu s konceptom turističnega razvoja na območju obdelave se bode širile turistične kapacitete na Sviščakih (celoletna ponudba) in obnovile v Leskovi dolini. Oblike in načine turistične ponudbe se bo usmerjalo v čim večje ohranjanje prostorskih kvalitet in ekološkega ravnovesja. Glede na takšno usmeritev, se bo razvijalo tudi vse ostale dejavnosti. 9.3.1.2.3. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na območju krajinske zasnove Snežnika 9.3.1.2.3.1. Zasnova organizacije dejavnost 9.3.1.2.3.1.1. Razporeditev proizvodnih dejavnosti Gozdarstvo (karta št. 2) Na območjih, kjer so predvideni posegi v gozdni prostor se bodo zmanjšale površine lesno proizvodnih gozdov. Zaradi ohranjanja življenjskega prostora prostoživečih živali bodo opredeljene mirne cone gozdov, ki bodo zaprte pred obiskovalci. Lovstvo Področje varstva in gojitve divjadi je po zakonu področje posebnega družbenega pomena, kamor spada tudi ohranjanje, vzdrževanje in izboljševanje življenjskih pogojev za divjad. V skladu s tem bo sklenjen tudi ustrezen sporazum glede načina in časa gospodarjenja z gozdom. Območja medvedjih brlogov in rastišča divjega petelina se bo ohranjalo v čim bolj naravnem stanju, brez večjih posegov v prostor. Izkoriščanje rudnin Na celotnem območju krajinske zasnove ni dovoljeno izkoriščanja rudnin. 9.3.1.2.3.1.3. Rekreacija v naravnem okolju (karta št. 1) Kot turistično dopolnitev uslug Kvarnerja, slovenske obale, cerkniškega in postojnskega območja–tako poleti kot pozimi se bo dopolnilo ponudbo že obstoječega turističnega centra na Sviščakih in kvalitetno izbojšalo infrastrukturo. 9.3.1.2.3.1.3. Infrastruktura omrežja, objekti in naprave (karta št. 1) Ceste Za obstoječe in predvidene dejavnosti na tem območju je prometno omrežje dovolj razvejano. Pri nadaljnjem gospodarjenju s cestami se bo skrbelo za: – vzdrževanje obstoječih cestnih povezav v smislu kvalitetne izbojšave obstoječih vozišč, za povečanje njihove prometne varnosti (ureditev izogibališč, nevarnih ovinkov in odcepov, podpornih zidov ipd.) in povečanje varstva okolja (lovilci maščob, preprečevanje erozije, zavarovanje jas,...). Edini večji predvideni poseg je prestavitev ceste na Sviščakih, tako da se bo varovalo jaso in zagotovilo funkcioniranje načrtovanega centra. Parkirišča – posodobilo in opremilo se bo ustrezno število parkirišč na Sviščakih. Žičnice V sklopu rekreacijskega centra Sviščaki, se bo funkcionalno zaokrožilo obstoječi sistem žičnic in smučarskih prog za potrebe rekreacijskega smučanja. Oskrba z električno energijo Za oskrbo z električno energijo zadošča obstoječe daljnovodno omrežje za transformacijo pa bo potrebno zgraditi trafo postaje, katerih dimenzije in lokacije bodo opredeljene na podlagi kvantificiranih potreb v prostorskih izvedbenih aktih. Oskrba z vodo Na Sviščakih se bo v prvi fazi usposobilo obstoječe zbiralnike. V primeru dodatnih potreb, pa se bo na podlagi posebnih raziskav določil način izvedbe razrešitve. Odvajanje odplak Območje Sviščakov leži v IV. varstvenem pasu izvira Bistrice, zato je nedopustno odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v podzemlje. To nevarnost bo preprečilo učinkovito zbiranje in čiščenje odpadnih vod čemur najbolj ustreza kanalizacija s čistilno napravo. Zbiranje in odvoz odpadkov Na celotnem območju bo urejeno zbiranje odpadkov in organiziran odvoz na centralno odlagališč izven območja obdelave. PTT Glede na planiran razvoj turizma bo potrebno zagotoviti ustrezno telefonsko povezavo Sviščakov. 9.3.1.2.3.2. Zasnova namenske rabe prostora na območju krajinske zasnove Snežnik 9.3.1.2.3.2.1. Varstvo naravne dediščine in drugih vrednot okolja (karta št. 2.) Na območju krajinske zasnove so predlagane oziroma že razglašene naslednje naravne znamenitosti: Krajinski park: del območja krajinske zasnove, ki se nahaja v Občini Il. Bistrica, leži v predlaganam krajinskem parku Snežnik. Naravni rezervat: Botanični rezervat Snežnik (195,59 ha), ki se z odlokom varuje že od leta 1964 (Uradni list LRS, št. 4-27/64), bo po novem predlogu razširjen in se bo imenoval Naravni rezervat Snežnik–Zdrocle. Del rezervata, ki sega v območje krajinske zasnove meri 433,12 ha. Severni del predlaganega naravnega rezervata Zatreb–Planinc. Naravni spomenik: Snežniško brezno Velika Padežnica gozdni rezervati, ki so razglašeni kot gozd s posebnim pomenom: Gozdni rezervat Snežnik, 19,2 ha (Uradni list SRS, št. 35/79) del gozdnega rezervata Zatreb–Planinc, 30, 36 ha (Odločba SO Ilirska Bistrica, št. 321-4/79-4/5, 29. 1. 1980). Poleg navedenih objektov in območij so evedintirani še številni objekti in območja naravne dediščine, ki so bodisi republiškega, regionalnega ali lokalnega pomena in bodo zato varovani z ustreznimi režimi. 9.3.1.2.3.2.2. Gozdarstvo Pri gospodarjenju z lesno-proizvodnimi gozdovi bo posebna pozornost posvečena živalski komponenti ekosistema. V varovalnih in gozdovih s posebnim namenom pa se bo dosledno izvajalo zakonske zahteve. Zaradi poudarjenih okoljetvornih in kulturno pogojenih funkcij gozda na obravnavanem območju se praviloma ne bo gradilo novih gozdnih prometnic. 9.3.1.2.3.2.3. Rekreacija in turizem (karta št. 1) Rekreacija Na območju Krajinske zasnove se bo razvijalo take oblike zimske in letne rekreacije, ki bodo kvalitete tega prostora ohranjale in najustrezneje izkoriščale;
19. a)zimska rekreacija: – rekreacijsko smučanje, sankanje in igre na snegu (Sviščaki–Udnik), – turno smučanje in tek na smučeh (celo območje, razen NR), – lov (celo območje, razen NR);
20. b)rekreacija v ostalih letnih časih: – planinarjenje, pohodništvo, izletništvo, jahanje, sprehodi (celo območje – v NR pa le po markiranih poteh), – lov (celo območje, razen NR), – individualni in kolektivni športi na igriščih (Sviščaki). Turizem Sviščaki so že delno opremljeni s splošno infrastrukturo, kar pomeni, da je družba z investicijskimi vlaganji vplivala na povečano vrednost zemljiške rente na tem območju. Da bi to izkoristili, se bo razvijalo organizirano turistično ponudbo s tako obliko nočitvenih zmogljivosti, ki bodo dajale maksimalne rezultate ob upoštevanju ekoloških, naravovarstvenih in ambientalnih značilnosti območja. Za razvoj turizma se bo Sviščake dokončno opremilo s komunalno in rekreacijsko infrastrukturo za okrog 800–1000 stacionarnih gostov, oziroma za 1500 vseh gostov. Dokončno število bo opredelil prostorski izvedbeni akt. To število bo osnova za dimenzioniranje komunalne infrastrukture. Pri oblikovanju turističnega centra na Sviščakih se zahteva tudi sanacijo obstoječega naselja in smučišč na Udniku. 9.3.1.2.4. Usmeritve za uresničevanje krajinske zasnove 9.3.1.2.4.1. Način urejanja (karta št. 4), – Sviščaki-turistično naselje z razvito turistično-rekreacijsko ponudbo se bo urejalo z zazidalnim načrtom, – Udnik -smučišča s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti in napravami se bo urejalo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. – Ostalo območje – pretežno gozdno območje namenjeno varovanju naravnega ekosistema, eksploatiranju gozdov, gojenju divjadi in rekreaciji v naravnem okolju se bo urejalo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. 9.3.1.2.4.2. Urbanistično – oblikovanje smernice (karta št. 3) Predvidene širitve in graditev novih objektov se bo izvajala v opredeljenih ureditvenih območjih. Izven njih je mogoče postaviti oziroma usposobiti le posamičen manjši objekt brez turističnih nočitvenih kapacitet (postojanka, počivališče, okrepčevalnica,...), ki pa mora upoštevati tipiko krajevne arhitekture. Vsi posegi se morajo čimbolj prilagoditi reliefu, tako da so potrebna čimmanjša zemeljska dela. Poleg tega se tudi čimbolj čuva drevje, tako da se med več variantami izbere tisto, ki zahteva manjši posek drevja in je vizualno manj izstopajoča. Krajinske dominante in posebnosti kot so gozdni rob, značilne reliefne oblike, naravne dominante, kvalitetni ambientni (karta št. 3) se maksimalno čuvajo in ustrezno označijo ter vključijo v turistično ponudbo. Isto velja tudi za varovane poglede in razgledišča, ki se ne smejo okrniti z nobenim posegom. Poleg naravnih razgledišč, se bodo za popestritev in razbitje monotonosti in nepreglednosti gozdnih območij, postavili tudi razgledni stolpi (opazovalnice), ki bodo ustrezali vsem prej naštetim zahtevam. Zaradi obsežnih gozdnih površin in slabše orientacije v njih, se mora doseči temu ustrezno gostoto oznak in markacij, ki morajo biti enotno oblikovane in ustrezati celostni grafični podobi (izdelala naj bi se za celotno območje Snežnika). Sviščaki–Udnik Obstoječe vikend naselje se mora sanirati in s plombami doseči primerno gostoto. Lokacije novih objektov se določijo znotraj ureditvenega območja, arhitektonsko oblikovanje pa mora ustrezati krajevni tipiki. Obstoječa smučišča na Udniku se sanirajo in funkcionalno zaokrožijo ter izvedejo v skladu z zahtevami krajinske zasnove. Gozdni rob se formira ob celotni površini smučišč, potek in izgled smučarskih naprav in prog pa mora biti čimbolj prilagojen okolju. 9. 3. 2. Območja prenove Prenovo bomo usmerjali predvsem v starejše dele naselja s kvalitetno urbanistično in stavbno dediščino in v degradirane dele naselij z namenom zagotoviti boljše bivalno in delovno okolje ter višji komunalni standard: -------------------------------------------------------------------------- Ureditvene Oznaka Naziv Namembnost Način enote ureditvenega urejanja območja s prostorsko izvedbenimi akti PIA -------------------------------------------------------------------------- IB1 36 S Prem stanovanjska UN Brkini in 44S Starod stanovanjska UN celota, del dolina reke Reke IB5 S2 stanovanjska UN območje S4/2 stanovanjska UN urbanistične S8 stanovanjska UN zasnove S10 stanovanjska UN Ilirska C2/2 centralna UN Bistrica C3 centralna UN C6 centralna UN C8 centralna UN Z4/2 zelene p. UN Z9 zelene p. UN Z10 zelene p. UN -------------------------------------------------------------------------- 9.3.3. Izgradnja in širitev ostalih naselij Izgradnja in širitev ostalih naselij bo potekala v skladu z zastavljenim programom dela in v okviru finančnih, organizacijskih in strokovnih možnosti. 9.3.4. Izvajanje razvojnih nalog Za posamezna območja v občini bodo pripravljeni varstveni in varstveno razvojni programi, ki jim bo sledila izvedba v prostoru, ki ima naslednje faze: – priprava strokovnih osnov (odločitev o pristopu k investiciji, predhodna dela in idejni projekt), – plansko usklajevanje (usklajevanje v prostoru z območjem izključne in omejene rabe), – pridobitev izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj (izdelava in sprejem PIN, izdaja lokacijskega dovoljenja, priprava in sprejem investicijskega programa, izdelava tehnične dokumentacije in izdaja gradbenega dovoljenja), – gradnja (od začetka do zaključka gradnje, tehničnega pregleda objekta z izdanim uporabnim dovoljenjem). 9. 4 Usmeritev, kriteriji, pogoji in naloge za gradnjo na stavbnih zemljiščih, – usmeritev, kriteriji (kot osnove za gradnjo na območjih razpršene gradnje): – dostopnost in komunalna opremljenost, – lokacija ne sme biti vedutno izpostavljena, – dejavnost ne sme biti moteča za okolje, – pogoji za urejanje stavbnih zemljišč: – strnjen kompleks, – možnost priključitve na javna komunalna omrežja in naprave, – usmeritve in naloge komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč: – priključitev na infrastrukturna omrežja in naprave, – programske zasnove: Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte se bodo izdelovale po potrebi za celotno območje občine. 9.5 Priprava za planske naloge V okviru ureditvenih območij naselij:
21. a)bomo z zazidalnimi načrti urejali: – območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost, – območja zahtevnih objektov;
22. b)z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer: – v mestu Ilirska Bistrica (S2, S4/2, S8, S10, C2/2, C3, C6, C8, Z4/2, Z9, Z10), ter naselji Prem in Starod -(kvalitetna mesta in vaška jedra), – v ostalih naseljih, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za turistični razvoj – posege v prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča);
23. c)s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali: – že zgrajene dele naselij, – manjše zapolnitve naselij, – območja, ki niso opredeljena za razvoj, – manjše infrastrukturne objekte in naprave, – večino naselij v občini;
24. d)z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav. Izven ureditvenih območij naselij bomo z (s): – ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik, razširitev kamnoloma in separacije glinokopa in ostale dnevne kope, večje in zahtevnejše vodne gospodarske ureditve, zahtevnejše aglomelioracije), – lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav in turistično rekreacijskih komunikacij, – prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor s sodelovanjem vseh dejavnosti prisotnih v tem prostoru (manjše melioracije in vodno gospodarsko ureditve in takšne, ki ne načenjajo ekološkega ravnotežja in ne povzročajo navzkrižnih interesov v kulturni krajini, manjše infrastrukturne objekte in naprave, ki nimajo kvarnih vplivov na prostor, manjša odlagališča odpadkov izven zavarovanih območij pitne vode, posamične objekte, ki so v skladu z namensko rabo in dejavnostjo na predlaganem območju in nimajo kvarnega vpliva na kulturno krajino). Prostorski ureditveni pogoji se bodo zaradi specifičnosti posameznih funkcionalnih območij občine izdelali po naslednjih opredeljenih funkcijah območjih: Zgornja Pivka, širše območje mesta Ilirska Bistrica (del doline reke Reke), Podgora, Brkinski predel, Podgrajsko podolje, južni predel občine (Jelšane, Novokračine) in območje Snežniške planote (izven območja krajinske zasnove). Opredelitev kulturno krajinskih tipov in usmeritev za varstvo, oblikovanje in nego krajine je organizacijska naloga. 9.6 Osnove za program priprave prostorskih izvedbenih aktov V Občini Ilirska Bistrica so sprejeti naslednji PIA: – ZN za območje S-13 v Ilirski Bistrici (Uradne objavePrimorske novice, št. 24/97), – ZN za obrtno cono v Jelšanah (Uradne objave Primorske novice, št. 44/87), – sprememba ZN za stanovanjski predel Otoka S-12 v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorske novice, št. 21/86), – UN za območje “Stara sodnija“ v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorske novice, št. 5/87, 19/88), – ZN za malo obrtno cono v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorske novice, št. 27/85), – ZN za območje Sviščakov (Uradne objave Primorske novice, št. 18/67), – ZN obrtna cona Koseze (Uradne objave Primorske novice, št. 4/95), – UN za kompleks P-3 Petrol Transport Ilirska Bistrica I. faza (Uradne objave Primorske novice, št. 15/93, popravek 20/93), – UN za obrtno-industrijsko cono Trnovo (Uradne objave Primorske novice, št. 34/97), – PUP za občino Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 17/94) PIA in njihove strokovne podlage bodo izdelani skladno z opredelitvami v poglavju 9.1. 10. PROMET 10.1. Ceste 10.1.1. Obstoječe omrežje cest Po teritoriju občine potekata dve magistralni cesti v skupni dolžini 32,225 km, in sicer: -------------------------------------------------------------------------- Oznaka Potek Dolžina v km -------------------------------------------------------------------------- M 12 Rupa (meja RH)–Kozina–Trst (meja Italija) 11,000 M 10–4 Pivka (meja Občine Pivka)–Reka (meja RH) 21,225 -------------------------------------------------------------------------- Tu so še štiri regionalne ceste v skupni dolžini 77,690 km: ------------------------------------------------------------------------------- Oznaka Potek Dolžina v km ------------------------------------------------------------------------------- R 313 Prem–Obrov (meja Občina Hrplje Kozina) 14,700 R 379 Ilirska Bistrica–Sviščaki–(meja Občina Cerknica) 21,000 R 380 Ilirska Bistrica–Novokračine (meja RH) 20,090 R 381 Podgrad–Ilirska Bistrica–Pivka (meja Občina Pivka) 21,900 ------------------------------------------------------------------------------- Upravljalec magistralnih in regionalnih cest je Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste. Na območju Občine Ilirska Bistrica sta dva mednarodna mejna prehoda in sicer Jelšane in Starod. Skupna dolžina 31 lokalnih cest pa znaša 103,751 km. Lokalne ceste so naslednje: -------------------------------------------------------------------------- Oznaka Potek Dolžina v km -------------------------------------------------------------------------- L 3201 R 301 – Ostrožno brdo 3,865 L 3202 M 10-4 – Dolnja Bitnja–Kilovče–Jakša–M 10-4 3,780 L 3203 R 313 – Premski most–Janeževo brdo 3,335 L 3204 M 10-4 – Gornja Bitnja–Ratečevo brdo 1,940 L 3205 M 10-4 – Bridovec–Smrje 2,600 L 3206 M 10-4 – Mereče–Podstenjšek 2,040 L 3207 M 10-4 – Podstenje 1,910 L 3208 R 381 – Šembije–Podtabor 1,120 L 3209 R 381 – Knežak–Koritnice 3,970 L 3210 L 3209 – Knežak–Bač–Koritnice–L 3209 3,445 L 3211 R 381 – Zareški most–Zarečje–Brce 3,455 L 3212 L 3211 – Bubec–Postrvica 5,580 -------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Oznaka Potek Dolžina v km ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ L 3213 R 381 – Zarečica 1,515 L 3214 M 10-4 – Koseze–V. Bukovica–Harije–R 381–Pregarje–Rjavče (meja Občina Hrpelje Kozina) 15,360 L 3215 L 3214 – Velika Bukovica–Soze 1,590 L 3216 R 381 – Sabonje 1,840 L 3217 R 381 – Podbeže 2,325 L 3218 M 12 – Male Loče 1,085 L 3219 M 10-4 – Dolnji Zemon–Gornji Zemon 3,595 L 3220 M 10-4 – Mala Bukovica–M 10-4 (Dolenjski potok) 2,740 L 3221 M 12 – Starod–Mala Bukovica–L 3320 8,335 L 3222 M 10-4 – Veliko Brdo 3,975 L 3224 M 10-4 – Jelšane–Novokračine–R 380 3,830 L 3225 L 3202 – odcep za železniško postajo Kilovče 0,270 L 3226 L 3224 – Novokračine–Nova vas 1,800 L 3227 R 380 – Fabci 1,380 L 3228 R 380 – Sušak–Lisac–meja RH 1,980 L 3229 R 380 – Betula–Kuteževo 1,270 L 3230 R 380 – Zabiče–Sela–Podgraje 1,915 L 3231 L 3230 – Zabiče–Gomanci–meja RH 9,090 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Z lokalnimi cestami gospodari Občina Ilirska Bistrica. Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica je upravljavec mestnih ulic. V občini je ca. 291,4 km gozdnih cest, katere so v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna in Območna enota Sežana, zasebni sektor 92,9 km, družbeni sektor 198,5 km. Obstoječe cestno omrežje (magistralne, regionalne in lokalne ceste) je prikazano v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 8 in Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. 10.1.2. Cilji Na področju cestne infrastrukture bomo skrbeli za: – povečanje učinkovitosti cestnega prometa, – povečanje prepustnosti cest, – izboljšanje dostopnosti cest, – povečanje oskrbljenosti območij, – povečanje varnosti prometa, – ureditev mejnih prehodov s potrebno infrastrukturo. 10.1.3. Razvojne naloge Razvojne naloge so opredeljene na podlagi izdelane analize razvojnih možnosti cestnega prometa v Občini Ilirska Bistrica in na podlagi potreb, ki jih izkazujejo krajevne skupnosti. Razvojne naloge se nanašajo na vzdrževanje, novogradnje in rekonstrukcije. Predvideva se izgradnja dveh maloobmejnih prehodov z Republiko Hrvaško. Direkcija RS za ceste bo na območju Občine Ilirska Bistrica izvajala redno vzrževanje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest po potrebi. Občina Ilirska Bistrica bo na območju lokalnih cest v občini izvedla investicije na področju preplastitev, rekonstrukcij in modernizacij ter rednega vzdrževanja na vseh lokalnih cestah v občini. Poleg tega se bodo izvajala dela še na naslednjih področjih: KS Dolnja Bitnja – popravilo poljskih in gozdnih poti po vseh vaseh, – izgradnja avtobusnih postajališč v Gornji in Dolnji Bitnji KS Dolnji Zemon – asfaltirali bodo cesto Dolnji Zemon–Žabovca, – popravili poljske in vaške poti KS Harije – popravili poljske in gozdne poti KS Hrušica – asfaltirali bodo odcep ceste Hrušica–glavna cesta, – popravili poljske in gozdne poti KS Ilirska Bistrica – preusmeritev tankovske poti v Trnovem, – popravili bodo poljske poti KS Jelšane – popravili poljske in gozdne poti v vseh vaseh, – na Velikem brdu bodo asfaltirali cestišča v vasi, v ostalih vaseh pa izvedli popravilo asfaltiranih površin, – v Dolenjah bodo uredili avtobusno postajališče in obračališče, – v Jelšanah se bo uredila peš pot oziroma pločnik do obrtne cone KS Knežak – asfaltirali bodo odcep vaških poti po vaseh, – popravili poljske in gozdne poti KS Koseze – asfaltirali bodo vaške odcepe, – izgradili bodo pločnik v smeri Ilirske Bistrice, – na Mali Bukovici zgradili avtobusno postajališče, – popravili in uredili bodo poljske in gozdne poti ter dokončali cesto okrog obeh akomulacij KS Kuteževo – obnovili bodo asfalt v Kuteževem in Trpčanah, – popravili poljske in gozdne poti, – zgradili bodo avtobusno čakalnico v Kuteževem KS Novokračine – asfaltirali bodo cesto Novokračine–Jelšane, – popravili in uredili poljske in gozdne poti KS Ostrožno brdo – popravili cestišče pri Ambrožiču, – zgradili cestno povezavo za Prelože, – popravili bodo poljske in gozdne poti KS Podgrad – asfaltirali ali drugače uredili bodo določena cestišča po vaseh KS in do vasi, v Podgradu uredili pločnike, – avtobusna postajališča bodo zgradili v vseh vaseh, – v vseh vaseh bodo popravili poljske in gozdne poti KS Pregarje – popravili bodo cestišče Pregarje–Prelože KS Prem – asfaltirali vaške poti v vasi Prem KS Rečica – zgradili bodo avtobusno postajališče v Zarečju in Zarečici, – popravili bodo poljske in gozdne poti, – asfaltirali cesto Zarečje Brce KS Starod – asfaltirali bodo cesto Starod–Mala Bukovica, – utrdili cestišče Pavlica–Veliko brdo, – popravili in uredili bodo poljske in gozdne poti KS Šembije – uredili in popravili gozdne in poljske poti, poti in cestišča v vaseh KS Topolc – popravili bodo ceste, vaške poti, poljske in gozdne poti v vseh vaseh in asfaltirali cesto Mereče–Podstenjšek, Podstenje–Podtabor KS Vrbovo – zgradili bodo avtobusna postajališča v vaseh Jasen, Vrbovo, Vrbica, – popravili, rekonstruirali ali asfaltirali bodo vaška cestišča, – popravili bodo poljske in gozdne poti KS Zabiče – asfaltirali bodo poti v zaselku Sela, – popravili bodo poljske in gozdne poti po vseh vaseh, – avtobusna postajališča bodo zgradili v vaseh Podgraje, Selih in Zabičah. Kot organizacijska je opredeljeno definiranje parkirišča za tovornjake in ureditev počivališč ob magistralni cesti. Vzdrževanje omrežja regionalne in lokalne cestne mreže pa bo obsegalo naslednja opravila in dejavnosti: – redno letno vzdrževanje (pregledi cest in cestnih objektov, odvodnjavanje, čiščenje zgornjega ustroja cest, čiščenje in vzdrževanje objektov itd.), – krpanje zgornjega ustroja (popravila udarnih jam), – zimska služba, – vzdrževanje signalizacije in opreme (horizontalne in vertikalne). Na območju Občine Ilirska Bistrica je v dolgoročnem obdobju predvidena izgradnja hitre ceste. Na podlagi predvidenih variant so rezervirane trase. V izdelavi je tudi več študij, ki bodo pokazale na ustreznost posamezne variante. Potrebno bo pripraviti študije in izvesti dela na obvoznicah okrog mesta Ilirska Bistrica in ostalih večjih naseljih v občini, predvsem tam, kjer je promet skozi naselje gost in nevaren. V varovalnem pasu državnih in občinskih cest je možno, tudi izven ureditvenih območij naselij, za potrebe prometa in servisiranja prometa, graditi servisne objekte, ki služijo prometu. Odgovorna je Občina Ilirska Bistrica. Vse planirane investicije so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 8. Pri cestah skozi zavarovana območja in KRP je potrebno sodelovanje službe za varstvo narave. 10.2. Železniška infrastruktura Preko teritorija Občine Il. Bistrica poteka enotirna železniška proga Pivka–Reka. Ta proga je elektrificirana. Na območju občine je ena železniška postaja – Ilirska Bistrica in dve postajališči Mala Bukovica in Kilovče. Lega železniške postaje v Il. Bistrici je zelo ugodna, saj leži blizu industrijske cone. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske in druge prednosti pričajo o ponovni uveljavitvi železnice, oziroma o nujnosti po usmeritvi prometa v hitrejšo posodobitev železnice in še posebej železniške infrastrukture kot temeljnega kopenskega prometnega sistema, na katerega bodo množično usmerjeni in koncentrirani prometni tokovi predvsem na daljših razdaljah. Na odseku proge Pivka–Reka je potrebna in predvidena gradbena rekonstrukcija postaj zaradi vgraditve novih tirnih naprav in novih SV in TK naprav, vgraditev visokofrekvenčnih telefonskih sistemov za povezavo ZAT central in prenos podatkov na informacijski sistem. Postaje naj bi se opremile z relejnimi SV napravami. Uvedel naj bi se tudi avtomatski progovni blok in telekomande. Tako bo potrebno na področju Občine Il. Bistrica modernizirati postaji v Il. Bistrici in Kilovčah. Na postaji Il. Bistrica je predvidena gradnja elektronapajalne postaje. Njena lokacija je predvidena na vzpetini nasproti postajne zgradbe. Po desni strani proge v smeri proti Reki bo potrebno zgraditi izvlečni tir do mostu čez potok Bistrica. Prav tako je predvidena v tem delu graditev industrijskega tira za potrebe novega dela industrijske cone. Na postaji Il. Bistrica je potrebna tudi ureditev perona in zgraditev podhoda. Predvideno je podaljšanje in razširitev obstoječega perona. Podhod pa naj bi služil tudi delavcem tovarne Lesonit, ki sedaj v velikem številu prečkajo železniško progo. Na železniškem prehodu regionalne ceste R 381 je potrebno zaradi rekonstrukcije postaje zgraditi podvoz ali pa ukiniti prehod. Prav tako je potrebno ustrezno zavarovati vse cestne prehode. Z modernizacijo bi bil železniški promet hitrejši in varnejši, kar je tudi cilj železniškega gospodarstva. Na železniški postaji v Ilirski Bistrici je mednarodni železniški prehod, ki ga bo potrebno primerno posodobiti in urediti. 11. ZVEZE 11.1. Obstoječi objekti in naprave Za območje Ilirska Bistrica je vozliščna avtomatska telefonska centrala (VATC) v Ilirski Bistrici. Končne avtomatske telefonske centrale pa so v Knežaku, Premu, Jelšanah in Podgradu. Razporeditev avtomatskih telefonskih central (ATC) v območju Občine Ilirska Bistrica je prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 8. Odgovorni za omrežje zvez so Ministrstvo za promet in zveze in Občina Ilirska Bistrica. Upravljalec telefonskega omrežja v Občini Ilirska Bistrica je Telekom Slovenije. 11.2. Cilji Na področju PTT prometa bomo skrbeli za: – povečanje učinkovitosti PTT prometa, – povečanje zmogljivosti PTT naprav, – izboljšanje dostopnosti do uslug in zvez, – povečanje oskrbljenosti območij s PTT storitvami, – izboljšanje slišnosti in vidnosti RTV programov 11.3. Razvojne naloge V Občini Ilirska Bistrica bomo skrbeli predvsem za telefonsko povezavo večjih naselij z ustreznimi telefonskimi linijami in primernim številom priključkov. Predvidene aktivnosti so: – povečanje kapacitet ATC oziroma KATC v Ilirski Bistrici, Jelšanah, Knežaku, Podgradu in Premu – povečanje naročniškega TT omrežja – gradnja telefonskih govorilnic – gradnja ustreznih naprav za brezžično telefonijo – gradnja naprav za kabelsko televizijo. Na področju poštnega prometa so predvidene naslednje aktivnosti: – zgraditev nove PTT stavbe v Il. Bistrici, – posodobitev poslovanja s pomočjo šalterskih terminalov, – bistveno izboljšanje dostave. Za območje Občine Ilirska Bistrica je kot organizacijska naloga definirana priprava programa razvoja telefonskega omrežja z idejnimi rešitvami. Za koordinacijo je odgovorna Občina Ilirska Bistrica. Planirane investicije so opredeljene v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 8. 12. ENERGETIKA 12.1. Obstoječi objekti in naprave Odgovorni za elektroenergetsko omrežje so Ministrstvo za energetiko Republike Slovenije, in Občina Ilirska Bistrica. Upravljavec visokonapetostnega elektroenergetskega sistema v Občini Ilirska Bistrica je ELES Elektro Slovenija d.o.o. Ljubljana, Hajdrihova 2. Upravljavec nizkonapetostnega elektroenergetskega sistema v Občini Ilirska Bistrica je Elektro Primorska p.o. Gorica, PE Sežana. Na območju Občine Ilirska Bistrica so naslednji visokonapetostni elektroenergetski objekti: – DV 1x400 kV Divača–meja RH (Melina), koda D-417, – DV 1x220 kV Divača–meja RH (Pehlin), koda D-217, – DV 1x110 KV Pivka–Ilirska Bistrica, koda D-1008, – DV 1x110 kV Ilirska Bistrica–meja RH (Matulji), koda D-1009, – RTP v Ilirski Bistrici. Potek elektroenergetskega omrežja in razporeditev transformatorskih postaj je prikazan v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, karta št. 9 in v Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. 12.2. Cilji Na področju energetike bomo skrbeli za: – povečanje učinkovitosti prenosa in distribucije električne energije, – povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov, – izboljšanje zanesljivosti in kakovosti oskrbe območij, – varčevanje z energijo. 12.3 Razvojne naloge Izdelali bomo študijo, ki bo pokazala vse možnosti za izkoriščanje hidroenergije na vodotokih in akumulacijah v občini. Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi – predvsem s toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov. Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne naloge. Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Do leta 2000 je predvidena rekonstrukcija obstoječih 110 kV dalnjovodov (DV 1x110 kV Pivka–Ilirska Bistrica, koda D-1008 in DV 1x110 kV Ilirska Bistrica–meja RH (Matulji), koda D-1009). Rekonstrukcija bo obsegala prehod na dvosistemske daljnovode 2x110 kV. V obdobju do leta 2020 je predviden prehod DV 1x220 kV Divača–meja RH (Pehlin), koda D-217 na 400 kV napetost, kar pomeni razširitev koridorija na enako širino kot je DV Divača–meja RH (Melina), koda D -417. Razvoj oziroma graditev 20 kV objektov distribucije se bo odvijal s takim tempom, da bo pri upoštevanju vseh ekonomsko tehničnih parametrov na vseh konzumnih področjih preskrbovalnega območja, prvenstveno zagotovljena normalna dobava električne energije tudi v primeru izpada najbolj obremenjenega elementa v njegovem sklopu. Posege v varovalnih pasovih (koridorjih) obstoječih daljnovodov in predvidenih rezervatih je možno izvajati le s pismenim soglasjem upravljalca elektroenergetskega omrežja. V koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. 3. člen 13. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ Za kvalitetnejše strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem družbenem in prostorskem razvoju občine bo potrebno izdelati naslednje naloge: 13.1. Nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema: – ureditev kartografskih materialov posameznih resorjev, – skenogrami za topografske in katastrske karte, – programska in strojna oprema ter aplikacije, – izobraževanje. 13.2. Kmetijstvo – usmerjanje v ekološko kmetovanje, – program urejanja kmetijskih zemljišč, – preučitev razvojnih možnosti za kmetijstvo za območje občine, – možnosti razvoja turizma na kmetijah za posamezna naselja in za večja območja 13.3. Gozdarstvo – uskladitev gozdne meje z kmetijskimi površinami 13.4. Poselitev – tipologija naselij v Občini Ilirska Bistrica, – avtomatizacija postopka izdelave lokacijske dokumentacije in izdaje lokacijskih dovoljenj, – urbani stroški v pomembnejših centralnih naseljih, – revitalizacija opuščenih naselij, – prenova starih mestnih jeder 13.5. Infrastrukturno omrežje – kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti, – čiščenje in odvajanje voda iz manjših naselij, – možnost uporabe plinovoda v Občini Ilirska Bistrica, – možne lokacije obvoznic za mesto Ilirska Bistrica in ostala problematična naselja ob glavnih prometnicah 13.6. Ostalo – kataster onesnaževalcev, – kataster smetišč, – kataster urejenih zelenih površin, – kataster površin kolektivne rabe (ulice, parkirišča, peš poti, trgi..) 14. SEZNAM OBVEZNIH IZHODIŠČ ZA OBČINO ILIRSKA BISTRICA – 1. območje kmetijskih zemljišč, – varovalni gozd, – pomembnejši izvir, – večnamenski zadrževalniki, – glavne smeri vodovodov ter povezave na regionalne vodovode, – čistilne naprave nad 10.000 E, – rudni in mineralni potenciali (predvideni pridobivalni prostori do leta 2000, rudni rezervati in raziskovalni prostori), – varstvena območja pomembnejših spomenikov kulturne in naravne dediščine), – območje sanacije kakovosti zraka, – zasnova funkcije Ilirske Bistrice v omrežju naselij RS (središče občinskega pomena – pomembnejše industrijsko središče), – omrežje magistralnih cest, – omrežje magistralnega plinovoda, – o