Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil t

Na podlagi prvega odstavka

1. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in
2. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila
3. člen Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil, lokomotiv, vagonov in mobilnih strojev ali naprav ter pralnic za motorna vozila, lokomotive, vagone in mobilne stroje ali naprave, in sicer: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode in – posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi. Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
4. člen Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za: – polnjenje tekočih goriv v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive ali vagone ter mobilne stroje ali naprave, – polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske turbine, – pranje in čiščenje karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav brez uporabe čistilnih kemikalij, – pranje in čiščenje motorjev, podvozij ter dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s čistilnimi kemikalijami, – dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, – popravljanje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, – obdelavo dna ali votlih delov motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, – izločanje nevoznih, za popravilo namenjenih motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje in – skladiščenje, razgradnjo ali reciklažo odpadnih motornih vozil, odpadnih lokomotiv ali vagonov, odpadnih mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje, (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
5. člen Določbe te uredbe ne veljajo za vire onesnaževanja, če: – odvajanje odpadne vode urejajo predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov in ostalih virov onesnaževanja, za katere veljajo posebni predpisi, – odpadna voda nastaja pri notranjem čiščenju transportnih zabojnikov, – za polnjenje goriva ali vzdrževanje in popravil ladij ali letal in – za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja.
6. člen Mejne vrednosti parametrov odpadne vode virov onesnaževanja za: – polnjenje tekočih goriv v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive ali vagone ter mobilne stroje ali naprave in – polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske turbine, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (nadaljnjem besedilu: priloga 1). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za: – pranje in čiščenje karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav brez uporabe čistilnih kemikalij, – pranje in čiščenje motorjev, podvozij ter dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s čistilnimi kemikalijami in – dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 2). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za: – popravljanje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, – obdelavo dna ali votlih delov motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, – izločanje nevoznih, za popravilo namenjenih motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje in – skladiščenje, razgradnjo ali reciklažo odpadnih motornih vozil, odpadnih lokomotiv ali vagonov, odpadnih mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje, so določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 3).
7. člen Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da so odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo ali neposredno v vode očiščene na čistilni napravi, s katero je zagotovljeno odstranjevanje mineralnih olj in bencina (v nadaljnem besedilu: lovilec olj) in ta obratuje skladno z zahtevami tehnične specifikacije pr EN 858-
8. Tehnična specifikacija iz prejšnjega odstavka se hrani na Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
9. člen Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja iz
10. člena te uredbe mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj. V obratovalni dnevnik lovilca olj se vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju lovilca olj, rezultati merjenja predpisanih parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem lovilca olj, okvar ali drugih prekinitev obratovanja lovilca olj in podobnih razlogov ter njihov čas trajanja. Pogostost meritev parametrov odpadne vode iz prejšnjega odstavka se določa skladno z določbami pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje. Za vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj skrbi oseba, odgovorna za obratovanje in vzdrževanje lovilca olj. Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.
11. člen Za odpadno vodo iz virov onesnaževanja iz prve in druge alinee
12. člena te uredbe upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja ni dolžan izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi obratovalnega dnevnika lovilca olj dokaže, da: – lovilec olj obratuje skladno s tehnično specifikacijo pr. EN 858-1, – vsebnost celotnih ogljikovodikov ne presega mejne vrednosti določene v prilogi 1 in – vodi evidenco o količinah in načinu odstranjevanja odpadkov, ki so nastali pri obratovanju lovilca olj.
13. člen Za odpadno vodo iz objektov in naprav tretje, četrte in pete alinee
14. člena te uredbe pri odvajanju v kanalizacijo upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja ni dolžan izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi obratovalnega dnevnika lovilca olj in evidenc o porabi vode dokaže, da: – je povprečna dnevna poraba vode manjša od 3 m, če gre za odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah za motorna vozila in – so bili redno izvajani ukrepi iz
15. člena te uredbe. Povprečna dnevna poraba se izračuna kot razmerje med porabo vode v koledarskem letu in številom dni, v katerih so obratovali objekti za pranje.
16. člen Za odpadno vodo iz objektov in naprav iz šeste, sedme, osme in devete alinee
17. člena te uredbe lastnik vira onesnaževanja ni dolžan izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi poslovnika obratovanja lovilca olj dokaže da: – lovilec olj obratuje skladno s tehnično specifikacijo pr EN 858-1 – da vrednosti parametrov ne presegajo mejnih vrednosti določenih v prilogi 3, – da letna količina odpadne vode ne presega 4500m3 in – vodi evidenco o količinah in načinu odstranjevanja odpadkov, ki so nastali pri obratovanju lovilca olj.
18. člen Na območju vira onesnaževanja, kjer nastajajo odpadne vode iz
19. člena, se morajo odpadne vode zbirati in čistiti ločeno. Mešanje odpadne vode iz prejšnjega odstavka zaradi skupnega zbiranja in čiščenja je dovoljeno, če čiščenje s tem ni oteženo in je mogoče dosegati enak učinek čiščenja kot pri ločenem čiščenju odpadne vode.
20. člen Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
21. ločeno odvajanje odpadne vode iz vira onesnaževanja od padavinske odpadne vode utrjenih površin, ki niso onesnažene ali so onesnažene z mineralnimi olji v količinah primerljivih s količinami mineralnih olj v padavinski odpadni vodi vozišč cestne infrastrukture;
22. obvezna vgradnja lovilca olj za odpadno vodo iz virov onesnaževanja iz prve, druge, šeste, sedme, osme in devete alinee
23. člena te uredbe;
24. neprepustna utrditev tal na območju nepokritih površin virov onesnaževanja tako, da so utrjena tla neprepustna za vodo in za gorivo;
25. nadstrešitev objektov iz sedme, osme in devete alinee
26. člena;
27. vzpostavitev delno ali v celoti zaprtih krogotokov za: – odpadno vodo, ki nastaja pri pranju v avtomatskih napravah za pranje karoserij osebnih vozil, če je povprečna dnevna poraba vode večja od 5 m3, – odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah za osebna vozila in tovorna vozila z skupno težo do 7,5 t, če je povprečna dnevna poraba vode večja od 5 m3, – odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah ali napravah za pranje karoserij za tovorna vozila s skupno težo nad 7,5 t, če je povprečno mesečno število opranih vozil več kot 200, – odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah ali napravah za pranje karoserij za lokomotive in vagone ter za mobilne stroje in naprave če je povprečno mesečno število opranih lokomotiv, vagonov, mobilnih strojev in naprav več kot 100, – odpadno vodo za izpiranje v avtomatskih napravah za pranje karoserij, če se uporabljajo koncentrati voska z deležem aromatskih topil večjim od 20%, – odpadno vodo, ki nastaja pri pranju in čiščenju motorjev, podvozij ali dna vozil pri uporabi topil za hladno čiščenje, ki tvorijo stabilne emulzije, če je povprečna dnevna poraba vode večja od 0,5 m3, – odpadno vodo, ki nastaja pri pranju oziroma čiščenju delov vozil in – sredstva za dekonserviranje vozil in odpadno vodo, ki nastaja pri dekonserviranju vozil;
28. prepoved izlivanja nevarnih tekočih odpadkov, kot so tekoči naftni derivati ali njihove vodne emulzije, tekoče vsebine akumulatorjev, tekoče vsebine zavornih sistemov, sredstva proti zmrzovanju, tekoča sredstva proti koroziji, halogenirani ogljikovodiki, topil za hladno čiščenje v sistem odvajanja odpadnih voda;
29. prepoved mešanja halogeniranih ogljikovodikov z vodo, predvsem pri uporabi topil za hladno čiščenje;
30. prepoved nanašanja topil za hladno čiščenje na motorje, podvozja, menjalnike ipd. z visokotlačnimi napravami z vročo vodo;
31. fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri delnih tokovih odpadne vode ali v zaprtih krogotokih iz
32. točke tega člena, kot je izločanje trdnih snovi, posnemanje mineralnih olj in drugih lahkih snovi ter odstranjevanje preostanka le-teh s koalescenčnim odstranjevanjem, z adsorpcijo ali ultrafiltracijo, fizikalno-kemični ali termični razcep in
33. ravnanje s tekočimi odpadki iz
34. točke tega člena, ki nastajajo v virih onesnaževanja ter drugih odpadkov, kot so npr. krpe, ostanki iz obdelave dna in votlih delov vozil iz sedme alinee
35. člena te uredbe ter odpadki iz čiščenja odpadne vode, se izvaja skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Povprečne vrednosti iz
36. točke prejšnjega odstavka se izračunajo na naslednji način: – povprečna dnevna poraba se izračuna kot razmerje med porabo vode v koledarskem letu ter številom dni, v katerih so obratovali objekti za pranje, – povprečno mesečno število opranih vozil se izračuna kot razmerje med v koledarskem letu opranih vozil in številom mesecev, v katerih so obratovali objekti za pranje in – povprečno tedensko število dekonserviranih vozil se izračuna kot razmerje med v koledarskem letu dekonserviranih vozil in številom tednov, v katerih so obratovali objekti za dekonservacijo.
37. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
38. člen Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
39. člen Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode. Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
40. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 353-11/99-1 Ljubljana, dne
41. januarja
42. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Priloga 1 Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpade vode iz postaj za polnjenje tekočih goriv v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive ali vagone ter mobilne stroje ali naprave in polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske turbine. -------------------------------------------------------------------------------- Parametri Izražen kot Enota Mejne vrednosti za Mejne vrednosti za odpadne vode iztok v vode iztok v kanalizacijo --------------------------------------------------------------------------------
43. Celotni ogljikovodiki (mineralna olja)* mg/l 5 10 -------------------------------------------------------------------------------- Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Priloga 2 Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpade vode iz objektov in naprav za čiščenje karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav brez uporabe čistilnih kemikalij, čiščenje motorjev, podvozij ter dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s čistilnimi kemikalijami in dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav. -------------------------------------------------------------------------------- Parametri Izražen kot Enota Mejne vrednosti Mejne vrednosti za odpadne vode za iztok v vode iztok v kanalizacijo -------------------------------------------------------------------------------- I. SPLOŠNI PARAMETRI
44. Temperatura oC 30 40
45. Ph pH 6,5-9 6,5-9,5
46. Usedljive snovi ml/l 0,5 10 -------------------------------------------------------------------------------- II. BIOLOŠKI PARAMETRI
47. Strupenost za vodne bolhe SD 3 -------------------------------------------------------------------------------- III. ANORGANSKI PARAMETRI
48. Baker (a)* Cu mg/l 0,5 0,5
49. Celotni fosfor P mg/l 2, (1 (b)) -
50. Sulfat SO4 mg/l 1.000(c) 300 -------------------------------------------------------------------------------- IV. ORGANSKI PARAMETRI
51. Kemijska potreba po kisiku - KPK O2 mg/l 120 -
52. Biokemijska potreba po kisiku - BPK O2 mg/l 25 -
53. Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, olja) (d) mg/l 20 50
54. Celotni ogljikovodiki (mineralna olja)* mg/l 5 10
55. Adsorbljivi organski halogeni - AOX* (e) Cl mg/l 0,1 0,1
56. Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH* (e) Cl mg/l 0,1 0,1
57. Vsota anionskih in neionskih tenzidov mg/l 1,0 - -------------------------------------------------------------------------------- Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz uredbe. Oznake v tabeli 2 pomenijo: a) mejna vrednost parametra velja le za odpadno vodo, ki nastajajo pri čiščenju lokomotiv in vagonov iz tretje in četrte alinee
58. člena te uredbe, b) velja za odvajanje odpadne vode na evtrofičnih območjih, na vodozbirnih območjih naravnih jezer, za vodotoke, ki se zlivajo v morje in za odvajanje v morje, c) mejna vrednost koncentracije sulfatov se za neposredno odvajanje v vode izračuna po naslednji enačbi: MVK = 0,3*MVK1r*QV/Q (MVK