Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo stekla in steklenih izdelkov 1. člen Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz objektov in naprav za proizvodnjo stekla in steklenih izdelkov, in sicer: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode in – posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi. Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). 2. člen Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za proizvodnjo stekla in steklenih izdelkov za: – pripravo zmesi, taljenje in oblikovanje stekla, steklenih vlaken in umetnih mineralnih vlaken, – mehansko obdelavo (stiskanje, odrezovanje, upogibanje, bočenje, prednapenjanje, brušenje, poliranje, vrtanje, matiranje, itd.) vseh vrst stekla, – kemično obdelavo (kislinsko poliranje, jedkanje, matiranje) stekla, – srebrenje in bakrenje ravnega stekla (izdelava zrcal), – srebrenje drobnih steklenih predmetov, – predelavo steklenih vlaken ali umetnih mineralnih vlaken v tkanine iz steklenih vlaken ali izolacijske materiale in – čiščenje odpadnega zraka iz zgoraj naštetih dejavnosti z uporabo vodnih raztopin, (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja). 3. člen Določbe te uredbe ne veljajo za vire onesnaževanja iz prejšnjega člena, če: – letna proizvodnja steklenih izdelkov ne presega 2 ton in gre za vire onesnaževanja iz prve, tretje, četrte in pete alinee prejšnjega člena, – letna proizvodnja steklenih izdelkov ne presega 15 ton in gre za vire onesnaževanja za mehansko obdelavo stekla, – povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan, – letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3, – obremenjevanje z odpadno vodo ne presega 50 PE in – v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi, določenih s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna količina ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe. Določbe te uredbe ne veljajo tudi za odpadno vodo na območju vira onesnaževanja: 1. iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev, 2. iz naprav za pripravo vode, 3. iz naprav za elektrokemično izločanje kovin na steklo in – komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja. 4. člen Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za pripravo zmesi, taljenje in oblikovanje stekla, steklenih vlaken in umetnih mineralnih vlaken ter čiščenje odpadnega zraka iz naštetih virov onesnaževanja z vodnimi raztopinami, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za mehansko obdelavo vseh vrst stekla, so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 2). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za kemično obdelavo stekla in čiščenje odpadnega zraka iz naštetih virov onesnaževanja z vodnimi raztopinami, so določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 3). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za srebrenje in bakrenje ravnega stekla ter srebrenje drobnih steklenih predmetov, so določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 4). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za predelavo steklenih vlaken ali umetnih mineralnih vlaken v tkanine iz steklenih vlaken ali izolacijske materiale in čiščenje odpadnega zraka iz teh virov onesnaževanja z vodnimi raztopinami, so določene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 5). 5. člen Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko na podlagi vloge upravljalca ali lastnika vira onesnaževanja določi večjo koncentracijo sulfatov v odpadni vodi za vir onesnaževanja, kot je to določeno v prilogah, če je iz dokumentacije, ki je priložena vlogi, razvidno, da zaradi odvajanja odpadne vode iz vira onesnaževanja v kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov snovi ne presega 200 mg/l. 6. člen Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz virov onesnaževanja iz prve in sedme alinee prvega odstavka 2. člena, so: – zapiranje krogotoka izpiralne vode pri čiščenju naprav ter čiščenju odpadnega zraka, – zapiranje krogotoka hladilnih mazivnih emulzij iz postopka oblikovanja stekla, – uporaba biološko razgradljivih hladilnih maziv, – ločeno zbiranje in odstranjevanje hladilnih mazivnih emulzij, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti, – fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode in – odstranjevanje odpadkov iz obdelave odpadne vode, skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz virov onesnaževanja iz druge alinee prvega odstavka 2. člena, so: – zapiranje krogotoka hladilne vode ali hladilnih emulzij, – uporaba biološko razgradljivih hladilnih sredstev in hladilnih emulzij, – prepoved uporabe snovi in dodatkov, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike, – uporaba biorazgradljivih pralnih in čistilnih sredstev, – prepoved uporabe etilendiamintetraocetne kisline, njenih homologov in njihovih soli ter drugih aminopolikarbonskih kislin, njihovih homologov in soli, – zapiranje krogotoka odpadne vode iz mehanske obdelave in čiščenje delnega toka, če je to potrebno, – uporaba ogljikovega dioksida za nevtralizacijo odpadne vode, – ponovna uporaba brusilnih sredstev, – fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode in – odstranjevanje onesnaženih organskih topil in muljev, ki nastajajo pri postopku brušenja ter odpadkov iz obdelave odpadne vode, skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz virov onesnaževanja iz tretje in sedme alinee prvega odstavka 2. člena, so: – ponovna uporaba snovi, ki se jih uporablja v polirnih, matirnih in jedkalnih kopelih, – zapiranje krogotoka izpiralne vode iz procesa čiščenja odpadnega zraka in procesa čiščenja steklenih izdelkov, – prepoved uporabe snovi in dodatkov, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike, – fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vod in – odstranjevanje jedkalnih muljev, zaščitnih lakov ali smol, ter odpadkov iz obdelave odpadne vode in kopeli, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti, skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz virov onesnaževanja iz četrte in pete alinee prvega odstavka 2. člena, so: – ponovna uporaba snovi, ki se jih uporablja pri srebrenju in bakrenju, – preprečevanje nastajanja bakreno-tetraminskih kompleksov z ločenim odvajanjem odpadne vode, ki vsebuje baker in amoniak, – zapiranje krogotoka izpiralne in pralne vode, – fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode in – ločeno odstranjevanje muljev, ki vsebujejo srebro ali bakerin odpadkov iz čiščenja odpadne vode, skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz virov onesnaževanja iz šeste in sedme alinee prvega odstavka 2. člena, so: – zaprt krogotok uporabljene vode v proizvodnji ter pralne vode iz čiščenja odpadnega zraka in čiščenja naprav, – uporaba biološko razgradljivih veziv za vlakna, – fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju v kanalizacijo in – fizikalno-kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok. 7. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. 8. člen Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe. 9. člen Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode. Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa. 10. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 353-04/99-1 Ljubljana, dne 28. januarja 1999. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Priloga 1 Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za pripravo zmesi, taljenje in oblikovanje stekla, steklenih vlaken in umetnih mineralnih vlaken ter čiščenje odpadnega zraka iz naštetih virov onesnaževanja z vodnimi raztopinami -------------------------------------------------------------------------------- Parametri Izražen kot Enota Mejne vrednosti Mejne vrednosti za odpadne vode za iztok v vode iztok v kanalizacijo -------------------------------------------------------------------------------- I. SPLOŠNI PARAMETRI 1. Temperatura °C 30 40 2. pH pH 6,5-9 6,5-9,5 3. Neraztopljene snovi mg/l 80 - -------------------------------------------------------------------------------- III. ANORGANSKI PARAMETRI Antimon* Sb mg/l 0,3 0,3 10. Arzen* As mg/l 0,3 0,3 21. Svinec* Pb mg/l 0,5 0,5 1,0 (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.